Kako se s 1. januarjem spreminjajo plačni razredi javnega sektorja?

Predstavniki vlade in sindikatov so torek parafirali usklajeno besedilo kolektivne pogodbe za javni sektor. Včeraj so poslanci na izredni seji potrdili predlog zakona. Celovita reforma, ki je po trditvi ministra za finance Klemna Boštjančiča ni bilo 15 let, ne bo povzročila višjih davkov gospodarstvu. Tudi v kolektivni pogodbi pišejo, da zakon ne bo imel posledic za gospodarstvo.

Nova kolektivna pogodba prinaša pomembne novosti za uslužbence javnega sektorja. Pogledali smo, kako se spreminjajo plačni razredi. Koliko zaposlenih prejema plačo, nižjo od minimalne, in v katerih dejavnostih jih je največ? Preverili smo tudi, v katerih plačnih razredih je bilo poleti največ javnih uslužbencev in kakšne plače imajo.

Prvih 14 plačnih razredov postaja prvi razred

Trenutno je pod minimalno plačo prvih 25 plačnih razredov. Najvišji je 66. plačni razred, v katerem je vrednost plačnega razreda 6.087,86 evra bruto. Razmerje med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo je ena proti 4,8. Ključna sprememba kolektivne pogodbe je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov. Med plačnimi razredi je po novem razpon tri odstotke, pred tem je bil štiri odstotke. Plačni razredi se določijo v nominalni vrednosti, vrednost pa se usklajuje enkrat na leto.

Prvi plačni razred bo v višini minimalne plače v januarju 2024, ki je znašala 1.253,9 evra. Obstoječih prvih 14 plačnih razredov bo prevedenih v prvi razred. Razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom se povečuje na 7-kratnik prvega razreda oziroma minimalne plače. Plača v najvišjem plačnem razredu bo 8.821,04 evra. Kolektivna pogodba prinaša novosti na področju primerljivosti med posameznimi stebri plačnega sistema ter nekatere pomembne spremembe pri dodatkih v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, za izmensko delo, uvaja pa tudi dodatno plačilo za nadpovprečno obremenjene zaposlene. Povprečna bruto plača brez refundacij je bila julija 2.517,7 evra.

27 tisoč jih prejema plačo, nižjo od minimalne

Z novo plačno lestvico in prevedbo plač delovnih mest se odpravlja težava velikega števila delovnih mest, katerih izhodiščna plača je nižja od minimalne plače, in težava enakega plačila javnih uslužbencev, katerih osnovna plača je pod višino minimalne plače ne glede na to, da so uvrščeni v različne plačne razrede. V juliju je 27.128 zaposlenih prejemalo razliko oziroma doplačilo do minimalne plače, kažejo podatki Portala plač javnega sektorja. Skupno je bilo julija 186.885 zaposlenih v javnem sektorju, kar pomeni, da je 14,93 odstotka zaposlenih prejemalo doplačilo do minimalne plače.

''S prehodom na novo plačno lestvico nobeno delovno mesto ne bo več uvrščeno pod minimalno plačo. Najbolj enostavna dela bodo ovrednotena z minimalno plačo, preostala pa nad minimalno plačo,'' so sporočili z ministrstva za javno upravo (MJU). Predvidena ocena povečanja (bruto bruto) mase plač na letni ravni s 1. januarjem 2025 za tiste zaposlene, ki prejemajo razliko do minimalne plače, je okoli 126 milijonov evrov, dodajajo na MJU.

V katerih dejavnostih javnega sektorja največ zaposlenih prejema doplačilo do minimalne plače? Več kot 12 tisoč zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in športu (to je 44,5 odstotka zaposlenih) prejema doplačilo do minimalne plače. Sledijo službe s področja socialnega varstva, kjer je bil takšnih dobrih pet tisoč oziroma 18,6 odstotka vseh prejemnikov doplačila. Sledi zdravstvo s 4.925 zaposlenimi, kar je 18,2 odstotka vseh prejemnikov doplačila do minimalne plače.

V katerih plačnih razredih je največ zaposlenih

Junija je največ uslužbencev javnega sektorja bilo uvrščenih v 33. plačni razred. Povprečna bruto plača z dodatki je junija znašala 1.838,39 evra. Sledi 36. plačni razred, v katerem je 4,35 odstotka zaposlenih v javnem sektorju oziroma slabih 8.800. V povprečju so prejemali bruto plačo 2.164,63 evra. Približno 8.631 javnih uslužbencev je uvrščenih v 44. plačni razred, kjer je povprečna bruto plača 2.918,31 evra.

Na ministrstvu opozarjajo, da skupna vsota zaposlenih v javnem sektorju presega dejansko število. ''Posameznik je lahko štet večkrat, če ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za več delovnih mest pri istem ali različnih delodajalcih javnega sektorja.''

Pogajanja uvrstitve delovnih mest na lestvici še potekajo

Na vprašanje, katera delovna mesta oziroma poklici bodo napredovali v višje plačne razrede, podatkov še ni. Pogajalci morajo na stebrnih pogajanjih, ki še potekajo, dokončno uskladiti kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti. Pogajanja s sindikati glede vrednotenja delovnih mest in nazivov ter njihovo uvrščanje v plačne razrede še niso končana, so sporočili na MJU. ''Gre za pogajalske predloge, ki še niso dogovorjeni.''

Državna sekretarka ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je povedala, da verjamejo, da bo do 15. novembra prišlo do podpisa kolektivnih pogodb. Podpis vseh potrebnih dokumentov je predviden v prvi polovici novembra. Tako na sindikalni kot vladni strani verjamejo, da se bo to zgodilo še pred 15. novembrom.

Skupni ocenjen finančni učinek sprememb sistema plač v javnem sektorju je 1,4 milijarde evrov, dvigi bodo postopni, razporejeni na polletne dvige od leta 2025 do leta 2028, kar bo prineslo 350 milijonov evrov na leto, razporejeno na štiri leta. "Zaradi postopnosti dvigov plač bo strošek za državni zbor znosen in zaradi njega davkov ne bo treba dvigovati," je septembra zagotovil minister Boštjančič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar