Nižje provizije upravljavcev pokojninskih skladov?

Medtem ko so se začela pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim prinaša dvig upokojitvene starosti, pa želijo na ministrstvu spodbuditi tudi varčevanje v drugem pokojninskem stebru. Tam je lani za dodatno pokojnino varčevalo več kot 613 tisoč Slovencev. Gre za prostovoljno varčevanje za dodatno pokojnino. Lani so upravljavci upravljali več kot 3,3 milijarde evrov. Provizije, ki jih lahko zaračunavajo, pa so zakonsko omejene.

Zakon zavarovalnicam, pokojninskim družbam ter vzajemnim in krovnim pokojninskim skladom dovoljuje:

• da so vstopni stroški, ki se obračunajo ob vsakem plačilu premije, do treh odstotkov

• da je provizija za upravljanje, ki se obračuna od čiste vrednosti sredstev sklada, odstotek

• da se izstopni stroški obračunajo v odstotku od zneska izplačila in znašajo do odstotka

"Mogoče so upravljavski stroški pri nas nekoliko višji kot v tujini, tukaj je morda še nekaj rezerve. Prva težava je ekonomija obsega, saj so naši izvajalci dokaj majhni," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so dodatno pojasnili, da morajo biti že zdaj vsi stroški razkriti, "kar pri šestih ponudnikih omogoča tudi določeno raven konkurence".

Na vprašanje, ali bi lahko trenutno veljavno najvišjo mejo provizij spustili, so odgovorili, da bo nadaljnje znižanje teh meja predmet pogajanj. Kot smo pisali, namreč na ministrstvu pripravljajo osnutek sprememb določb za drugi steber.

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo decembra lani vključenih 613.683 zavarovancev. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 61,33 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 

Konec lanskega leta so se zbrana sredstva dodatnih pokojninskih zavarovanj povečala za 405,8 milijona evrov oziroma za 10,6 odstotka, na 4,2 milijarde evrov. Najbolj se je povečal obseg prostovoljnih dodatnih zavarovanj, in sicer za skoraj 220 milijonov evrov oziroma za 11,1 odstotka.

Regulacija in zajamčena donosnost povečujeta stroške

Da je morda nekaj prostora za nižje provizije, se od vprašanih pokojninskih družb strinjajo le v Pokojninski družbi A, pa še tam opozarjajo, da bi bilo to možno z rastjo skladov in obsegom sredstev. "Upravljanje pokojninskih skladov je med najbolj reguliranimi," dodajajo v Pokojninski družbi A.

Medtem v Savi pokojninski poudarjajo, da slovenski pokojninski skladi že zdaj obračunavajo znatno nižje vstopne stroške in upravljavske provizije kot na primer vzajemni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje. Ti opravljajo podobno storitev, vendar brez skladov z zajamčeno donosnostjo.

"Prav zaradi zajamčene donosnosti imajo izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja relativno visoke kapitalske zahteve," pojasnjujejo v Savi pokojninski. Tako poudarjajo, da je treba pri morebitnem regulatornem poseganju v nadomestila zato upoštevati jamstva, ki jih izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavljajo, kakor tudi kapitalske zahteve izvajalcev. "Upoštevaje ta dejavnika, ne vidimo prav veliko argumentov za nižanje nadomestil," pravijo v Savi.

Podrobna regulacija je naslednji argument, da prostora za nižje provizije ni, menijo pri Zavarovalnici Triglav. "Dejavnost izvajanja pokojninskih zavarovanj je podrobno regulirana, družbe v tej dejavnosti pa smo zavezane k izpolnjevanju številnih garancijskih, kontrolnih in nadzornih obveznosti," pravijo na Triglavu.

Prav to vpliva na stroške poslovanja in jih dviguje v primerjavi z drugimi družbami za vlaganje in varčevanje, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja na manj reguliranem področju.

Tudi v Modri zavarovalnici menijo, da prostora za zniževanje stroškov ni več. "V okviru obstoječe ureditve bi dodatna (individualna) vplačila oziroma večjo participacijo pri varčevanju zagotovo spodbudila večja fleksibilnost produkta, predvsem večja možnost izbire načina izplačila, ter ob izplačilu oprostitev obdavčitve celotne rente," menijo v Modri.

Provizije eden glavnih prihodkovnih virov

Pri pokojninskih družbah je iz poslovnih poročil sicer težko izluščiti, koliko celotnih prihodkov dejansko ustvarijo. Dodatno zmedo ustvarja tudi uvedba novega računovodskega standarda MSRP 17. Še najbolj reprezentativni za poslovanje so tako drugi prihodki, kamor spadajo provizije (vstopna, upravljavska, izstopna in druge). Kako so lani poslovale pokojninske družbe, si lahko preberete tu. 

Tudi v letnem poročilu Triglav pokojninske družbe najdemo pojasnilo, da družba kot upravljavec pretežni del prihodkov pridobi iz upravljavskih, vstopnih in izstopnih provizij. V grafu prikazujemo primer razreza prihodkov iz provizij.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar