Inšpektorat letos ugotovil 486 kršitev evidenc delovnega časa

Inšpektorat za delo je letos do konca julija v nadzorih zabeležil 486 kršitev, ki so se nanašale na vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti, medtem ko je lani v celem letu ugotovil 515 kršitev. Kršitve so se nanašale predvsem na podatke, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca, so sporočili z ministrstva.

Inšpektorji so kršitve najpogosteje ugotovili pri zavezancih v dejavnostih gradbeništva in gostinstva, sledijo pa predelovalne dejavnosti, dejavnost trgovine ter dejavnost prometa in skladiščenja. Na podlagi ugotovljenih kršitev je inšpektorat do 25. julija letos zavezancem izdal:

- 171 upravnih odločb, s katerimi jim je naložil odpravo ugotovljenih kršitev,

- 23 odločb o prekršku in 23 plačilnih nalogov, s katerimi je delodajalcem naložil plačilo globe – višina globe je odvisna od kršitve in znaša od 1500 do 20 tisoč evrov za delodajalca (pravno osebo, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost (za manjšega delodajalca in delodajalca posameznika so predpisane nižje globe)),
- 36 odločb o prekršku, s katerimi je delodajalcem izrekel opomin, ter
- izrekel 129 opozoril po Zakonu o prekrških in 46 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

'Urejene evidence bi morale biti v interesu obeh strank delovnega razmerja'

"Začasni letošnji podatki kažejo, da bodo inšpektorji v primerjavi s preteklim letom ugotovili več kršitev s področja vodenja evidenc o izrabi delovnega časa," menijo na ministrstvu za delo. Po njihovem mnenju je vodenje evidenc o izrabi delovnega časa sicer še posebej pomembno zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov, kar je nujno za zaščito pravic delavcev.

Od tega je odvisen tudi pravilen obračun plač oziroma nadomestil plač delavec ter tudi pravilen obračun dodatkov k plači. "Ustreznost vodenja evidenc torej vpliva tudi na zagotavljanje drugih pravic delavcev oziroma morebitne kršitve drugih pravic delavcev," ocenjujejo.

Lani sprejete spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) dajejo inšpektoratu za delo boljšo podlago za ugotavljanje in dokazovanje kršitev. Po mnenju inšpektorata za delo bi sicer morale biti urejene evidence v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca, s tem pa bi evidence tudi upravičevale svoj bistveni namen – verodostojnost podatkov.

Na ministrstvo prispelo skoraj 180 pripomb

Spremembe na področju registriranja delovnega časa so lani dvignile veliko prahu. Kot je znano, je novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je bila sicer usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu, precej vznejevoljila gospodarstvo. Sprva je gospodarski minister Matjaž Han le nekaj dni pred začetkom uporabe novele zakona ocenil, da je zakon neizvedljiv.

Ne glede na to je nato začel veljati, vlada pa je gospodarstvu ponudila roko sprave. Minister za delo Luka Mesec je novembra napovedal, da bodo na ministrstvu tri mesece spremljali izvajanje zakona in nato presodili, ali so potrebne prilagoditve. V tem obdobju inšpektorji niso pisali kazni, temveč so predvsem svetovali.

Poleg tega so v posebnem elektronskem predalu zbirali pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi. Od aktivacije elektronskega naslova do 20. februarja je ministrstvo na elektronski naslov prejelo 226 različnih vlog, med katerimi je bilo 179 pobud ali predlogov oziroma komentarjev. "Poudariti velja, da se je zelo veliko prejetih pripomb nanašalo na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, kar ni vsebina tega zakona," so sporočili z ministrstva.

Prejete pripombe so se nanašale na:

- ukinitev zakona, ker gre za neumen/nesmiseln zakon (34);
- da je zakon težko izvedljiv, ker zbirokratizira delovni proces (29);
- vsebino, ki ni povezana z omenjenim zakonom, temveč z zakonom o delovnem razmerju in ureditvijo delovnega časa, odmorov in počitkov (25);
- da je beleženje izrabe odmora nepotrebno in neustrezno (15);
- da bi evidence morale veljati za vse, tudi funkcionarje in ostale (12);
- da gre za preobsežno beleženje vsebin (11);
- nepotrebno beleženje za lastnika, direktorja ali prokurista (10);
- pohvalo oziroma podporo zakonu (8);
- da zakon ne bo spremenil stanja zlorab (8);
- da je zakon neustrezen za dejavnost transporta (8);
- da bi morala biti družinska podjetja izvzeta (4);
- da je nepotrebno beleženje delovnega časa za delavce z individualno pogodbo (2);
- da bi zakon moral ločevati delodajalce glede na velikost in temu prilagoditi obveznost (2).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar