Poostren nadzor inšpektorjev pri delodajalcih

S 1. julijem se je iztekel rok, ko so delodajalci zaposlenim morali izplačati regres za letni dopust, v primeru likvidnostnih težav je to mogoče storiti kasneje, a ne pozneje kot do 1. novembra. Inšpektorji za delo so že zavihali rokave in začeli usmerjeno akcijo, so nam potrdili na Inšpektoratu RS za delo (IRSD), in tudi že odkrili več sto kršitev.    

Inšpektorat za delo statistične podatke vodi po pojavnih oblikah kršitev in v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti. Med njimi so kršitve v zvezi z institutom plačila za delo, ki so v zadnjih letih tudi najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju. 

"V tem delu zajemamo podatke o ugotovljenih kršitvah v smislu zakonskega določila plačila za delo (osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki), glede izplačila regresa za letni dopust in povračil stroškov v zvezi z delom ter kršitvah v zvezi z minimalno plačo," so pojasnili. Lani so ugotovili 2.926 kršitev s tega področja, kar je manj kot leto prej, ko jih je bilo 3.416.

Dobra polovica povezanih z regresom

Če se osredotočimo le na kršitve glede regresa: med vsemi kršitvami, povezanimi z institutom plačila, jih je bilo leta 2023 49 odstotkov zaradi regresa. Še leto prej je ta delež znašal 55 odstotkov, v zadnjih petih letih pa najbolj izstopa leto 2021, ko je znašal delež kršitev, povezanih z regresom, 65 odstotkov.

V usmerjeni akciji leta 2023 so opravili 851 inšpekcijskih pregledov in ugotovili 437 kršitev. Izrečenih je bilo 316 ukrepov, večinoma so bili prekrškovne narave. Inšpektorji so izdali 63 odločb o prekršku z izrekom globe, 92 odločb o prekršku z izrekom opomina ter 55 plačilnih nalogov. Izrečenih je bilo tudi 67 opozoril po zakonu o prekrških (ZP-1)

Delodajalcu, ne glede na to, ali gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom tega zakona (kaj piše v tem členu, preberite v spodnjem okvirju), grozi od 3.000 do 20.000 evrov globe.

Letos, čeprav se je rok za izplačilo regresa za letni dopust šele iztekel, so inšpektorji ugotovili 881 kršitev člena Zakona o delovnih razmerjih, ki govori o regresu (131. člena ZDR-1), od tega se jih 540 (ali skoraj dve tretjini) nanaša na drugi odstavek 131. člena. Ta določa, da se mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Po prijavi inšpektorji v EKWB

Na pomoč pri odkrivanju prekrškarjev jim že leta pomaga Finančna uprava RS (Furs), s katero izmenjujejo podatke o delodajalcih, ki za posamezne zaposlene niso oddali obrazca REK za izplačilo regresa, prednostno pa so inšpektorji pod lupo vzeli delodajalce, ki so v preteklosti že kršili določbe predpisov glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev. Preiskujejo pa tudi na podlagi podanih prijav.

Zaradi neizplačila plač in regresa je bila podana tudi zoper družbo EKWB, so te dni poročale spletne Finance. Gre za podjetje, ki ponuja rešitev vodnega hlajenja za računalnike iz Komende in je bilo leta 2021 razglašeno za zmagovalca med hitrorastočimi podjetji (zlata gazela). Inšpektorji primer obravnavajo.

Kaj pravi 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) - Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini  minimalne plače - Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. - Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. - Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo).

Kaj razkrivajo nadzori

V preteklosti se je dogajalo, da delodajalci regres izplačali v več delih in se sklicevali na likvidnostne težave, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) posebej ne definira. Obravnavali so primere, ko delodajalci, čeprav so zaposlenim delavcem izplačali regres za letni dopust, tega niso storili za delavce, ki jim je delovno razmerje pri njih med letom prenehalo.

Zaznali so primere, ki jih je težko dokazati: delodajalec naj bi delavcem izplačal plačo ali regres za letni dopust, nato pa zahteval, da znesek dvignejo z bančnega računa, in ga v gotovini vrnejo delodajalcu.

Nekateri delodajalci izplačujejo različne zneske regresa, v večini teh primerov pa nimajo sprejetih splošnih aktov ali izdelanih formalnih kriterijev, na podlagi katerih delavcem izplačujejo različne zneske. "Primeroma nižji sorazmerni del regresa prejmejo delavci, ki jih je v tekočem koledarskem letu prenehalo delovno razmerje ali so uporabili starševski dopust ali so bili odsotni zaradi bolezni. Praviloma je elemente diskriminacije pravno vzdržno težko opredeliti, delodajalci pa neobdavčeni manevrski prostor med najnižjim in najvišjim regresom najverjetneje izkoriščajo zgolj kot davčno ugoden način nagrajevanja določenih delavcev," ocenjujejo pri inšpektoratu.

Podali so tudi tri naznanila zaradi suma storitve kaznivega dejanja.

Kako je določena višina regresa Zakon določa minimalne standarde za višino regresa. Tako mora biti regres za letni dopust izplačan najmanj v višini minimalne plače, ki znaša 1.253,90 evra bruto. Če za delodajalca obstaja zavezujoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in je z njo določen višji znesek regresa od zakonskega minimuma, potem mora delodajalec kot minimum upoštevati kolektivno pogodbo in izplačati višji znesek od minimalne plače. Delodajalec je dolžan izplačati višji regres od zakonskega minimuma v primerih, če je višji znesek določen v internem aktu ali znesek dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.

"Ugotavljamo še, da z uvedbo inšpekcijskih postopkov zavezanci regres dejansko v nadaljevanju izplačajo, v nasprotnem primeru verjetno regres določenim delavcem ne bi bil izplačan," so prepričani na inšpektoratu.

Dodajajo, da inšpektor v okviru svojih pristojnosti ne more izterjati neizplačanih denarnih terjatev, lahko zgolj vodi upravni in prekrškovni postopek zoper delodajalca. To pomeni, da mora delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavljati neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, kar pa pogosto povzroča nezadovoljstvo pri delavcih.

Vam delodajalec ni izplačal regresa? Na spletni povezavi o tem, kaj morate storiti.

Koliko regresa mi pripada, če se zaposlim med letom Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu in delavec v tem koledarskem letu ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta do 1. julija tekočega koledarskega leta, dolžan izplačati tolikšnega dela regresa za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija, pojasnjujejo na inšpektoratu. Ostali sorazmerni del regresa za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja, če le to preneha pred koncem koledarskega leta. Sodna praksa je v primerih, ko se je delavec zaposlil po 1. juliju zavzela stališče, da je v tem primeru delodajalec dolžan izplačati sorazmerni del regresa do konca tekočega leta. Zakon ne veže izplačila regresa za letni dopust na dejansko izrabo letnega dopusta, temveč le na pravico do letnega dopusta, še pojasnijo na pristojnem inšpektoratu.