Volitve EU: Nepričakovane posledice pričakovanega vzpona skrajnih političnih sil

"Center se drži," je po objavi volilnih rezultatov v izjavi za medije dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Njen optimističen pogled na izide nedeljskih volitev za Evropski parlament je presenetljiv, saj rezultati odražajo trend, ki se je nakazoval že dlje časa, napovedovale pa so ga tudi javnomnenjske raziskave – krepitev radikalne desnice. "Zaradi tega je odgovornost strank na sredini toliko večja," je prihodnjo smer evropskega projekta začrtala njena de facto predsednica.  

Pri vrhu tem, ki so evropsko volilno telo potisnile v desno, so negotove gospodarske razmere. Raziskava, ki jo je izvedla javnomnenjska platforma Focaldata, kaže, da sta med razlogi za odhod na volišča na prvo mesto uvrstila izboljšanje gospodarstva in zmanjšanje inflacije. Sledili so mednarodni konflikti in vojne ter migracije in azilantska politika.

Cunami evropske skrajne desnice

Na domačem terenu je po optimizmu premiera Roberta Goloba, o tem da je Slovenija "pokazala levosredinski obraz", slavila opozicijska SDS. Desnosredinska stranka v Bruselj pošilja štiri kandidate, za njo pa se je uvrstilo Gibanje Svoboda z dvema poslancema. S po enim sedežem slovensko odpravo zaokrožujejo Vesna, SD in NSi.

Toda marsikje po EU so prepričljivo slavile skrajne populistične sile, ki so dosegle najboljši rezultat doslej. Od Francije, preko Nemčije, pa vse do Italije je radikalna desnica požela velik uspeh, saj so njene stranke osvojile skoraj četrtino vseh poslanskih sedežev.

Največjo preureditev razmerja političnih sil je desnica dosegla v jedrni Franciji, kjer je Nacionalno združenje Marine Le Pen osvojilo 30 od 81 sedežev. V primerjavi z vladajočo stranko Preporod, predsednika Emmanuela Macrona, je osvojila več kot dvakrat več glasov. Predsednik Francoske republike je posegel po vzvodu predčasnih parlamentarnih volitev, s katerimi bo pri volivcih iskal zaupnico. Te pa ne bo dobil Alexander De Croo, ki je po hudem porazu liberalno-demokratske stranke napovedal odstop z mesta belgijskega premiera.

Pri naših zahodih sosedih - v Italiji - so Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni osvojili 24 sedežev in povečali svoj delež nacionalnih glasov, v Nemčiji pa je Alternativa za Nemčijo (AfD) zasedla drugo mesto in osvojila 15 sedežev. Tudi v sosednjih Avstriji so se močno okrepile skrajne desne sile, ki so pomembno napredovale še v Španiji, Belgiji in na Češkem ter Cipru.

Lisjak Gabrijelčič: Nacionalni pretresi brez posebnega vpliva na Bruselj

Toda kljub poletu skrajne desnice na nacionalni ravni tri največje politične skupine (EPP, S&D in liberalni Renew) v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta še naprej ohranjajo večino, kar prigovarja oceni von der Leyen. Takšni razčlenitvi izida se pridružuje tudi politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je za Bloomberg Adria ocenil, da si je tako vzpodbuden rezultat za sredino v Evropskem parlamentu pred volitvami upal napovedati "le redkokdo".

Zato meni, da večjih posledic na nadaljnjo evropsko pot ne bo. "Res pa je, da se je težišče evropske politike v zadnjem času premaknilo v desno, tako da je EPP obveljala za stranko sredine, kar jo je okrepilo," ocenjuje strokovnjak. Pri tem opozarja, da se "veliko strank, ki so dosegle dobre rezultate na evropskem nivoju, kot so Bratje Italije, Fidesz in AfD, še ni opredelile za katero od skupin", kar bi lahko sicer še nekoliko premešalo razmerja sil.

Ukom Poraz koalicije kanclerja Olafa Scholza in vzpon AfD je po oceni Luke Lisjaka Gabrijelčiča "dokončno zlomil" pričakovanja, da bi lahko Nemčija prevzela taktirko vodenja razvitega liberalnega in svobodnega sveta.

 

Nemški zlom, Orbanov polom

"Če pa gledamo na nacionalno raven, pa vidimo, da je zgodbo dneva ukradla krepitev radikalne desnice v jedrnih Nemčiji in Franciji," komentira rezultate na nacionalnem nivoju.

Pokazalo se je, da so se vladne stranke oziroma vladajoče sile v posameznih državah "slabo odrezale", meni Lisjak Gabrijelčič, pri tem pa izvzame Italijo, Romunijo in Poljsko. Na Madžarskem je z dobrimi 44 odstotki glasov slavil vladajoči Fidesz, a na drugem mestu se je presenetljivo okrepila opozicijska Spoštovanje in svoboda (Tisza) Petra Magyarja, ki velja za največjega konkurenta premieru Viktorju Orbanu. "Tako slabega rezultata Fidesz ni zabeležil še na nobenih evropskih volitvah doslej," izpostavlja analitik.

V primeru Nemčije poznavalec meni, da poraz vladajoče koalicije in vzpon AfD kaže na "globoko krizo nemškega modela v najširšem pomenu". Presenetljive volilne rezultate v prvem gospodarstvu EU pojasnjuje s prepletom serije napačnih vladnih odločitev od odnosa do Rusije, vprašanja Palestine, do zelenega prehoda in jedrske energije.

Dodaja, da je izid idejo o tem, da bi lahko Nemčija prevzela taktirko vodenja razvitega liberalnega in svobodnega sveta, "dokončno zlomil". "Politična zapuščina kanclerke Angele Merkel se kaže v vse bolj negativnih in vprašljivih obrisih," še povzame posledice volitev za jedrno članico EU.

Ekonomska stroka: 'Izid posledica neuravnotežene energetske politike'

Pa vendar, kako to, da se radikalne sile krepijo ravno v času, ko se svetovna gospodarska slika vedri, ekonomski kazalci pa po lanskem divjanju inflacije in energetske draginje v EU okrevajo? Na to ne kaže zgolj prešerno razpoloženje vlagateljev na transatlantskih finančnih trgih, saj se optimizem nazadnje odraža tudi v mehčanju 'jastrebove' politike emisijskih bank, kjer je ECB minuli teden naposled posegla po rahljanju ključnih obrestnih mer.

O paradoksalnem vzponu radikalnih političnih sil ob porajajoči konjunkturi Lisjak Gabrijelčič meni, da se "zgodovinsko gledano velike spremembe redkokdaj zgodijo na nadirju gospodarskih razmer, ampak takrat, ko se začne kazati okrevanje," pojasnjuje. "V zadnjih 15 letih se veliki političnih pretresi v Evropi niso zgodili v času gospodarskih težav, ki pa jih je bilo precej, ampak šele potem," meni analitik, pri tem pa izvzame Grčijo v času dolžniške krize.  

Po drugi strani pa ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Jože P. Damijan presenečenje radikalne desnice pripisuje "neuravnoteženi zeleni energetski politiki" na ravni EU. K zgrešenim ciljem in izvedbi evropske energetske politike pa prišteva še "znižanje življenjskega standarda zaradi inflacije in rasti cen energentov", vprašanje migracij in "podpiranje nadaljevanja vojne v Ukrajini".

Statistika kaže, da je inflacija v EU v zadnjih dveh letih narasla na skoraj 11 odstotkov, medtem ko plače niso sledile dvigu cen. Zato se je razpoložljivi dohodek mediane evropskih gospodinjstev v letu dni upadel za dva odstotka, kar so na račun energetske in prehranske draginje občutili predvsem tisti z nižjimi dohodki, kažejo podatki statističnega urada Eurostat.

Zametke obrata v desno zato ekonomist postavlja v začetek krize vsesplošne draginje, ki sovpada z rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Pri tem izpostavlja neustreznost odziva političnih elit na krizo in "neustreznost evropske energetske politike, s katero je ta oblikovala cene na borzah". "Večina politikov je prezrla, kako močno je energetska kriza prizadela življenjski standard ljudi," povzema strokovnjak in dodaja, da so politične elite pri tem spregledale dejstvo, da ljudje za slabo stanje "krivijo vladajoče".

"Sedanji preobrat v desno je tako po eni strani rezultat nezadovoljstva z vladajočimi političnimi strankami, na drugi pa populistični obrat zaradi velike odprtosti Evrope za migracije", pod črto svoj pogled na izid volitev sklene Damijan.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar