Neuradno: Bruselj bo po Xijevih e-avtomobilih udaril po volitvah

Predsednica evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je septembrski nagovor v evropskem parlamentu o stanju v uniji izkoristila za opozorilni strel Evropske unije čez krov kitajske gospodarske križarke. Z obtožbami na račun kitajskih avtomobilskih znamk, češ da te s pomočjo državnih vzpodbud s cenovnim dampingom "preplavljajo globalne trge", s čimer z nelojalno konkurenco spodkopavajo evropske proizvajalce, je von der Leyen sprožila protisubvencijsko preiskavo. 

Z njo komisija zadnjih nekaj mesecev poskuša ugotoviti, katere kitajske družbe prejemajo državno pomoč in v kakšnem obsegu. Peking je medtem napovedal povračilni ukrep preiskave francoskih pridelovalcev žganja. Gospodarski odnosi na relaciji Bruselj – Peking so zato zdrsnili na najnižjo točko, kar ponazarja tudi lanski upad blagovne menjave na 720 milijard evrov. Ravnanje EK v postopku preiskave, s čimer so nas v uredništvu Bloomberg Adria seznanili neuradni viri, pa kažejo, da se ti utegnejo še poslabšati. 

Nespametno taktiziranje evropske komisije

Komisija je seznanitev z izsledki preiskave in posledičnimi ukrepi napovedala za 5. junij, vendar smo v uredništvu Bloomberg Adria s strani oseb, ki so seznanjene z zadevo, neuradno izvedeli, da evropski preiskovalci kitajsko stran s podrobnostmi nameravajo seznaniti šele prihodnji teden. Razlog za neobičajen odlog naj bi bile evropske volitve, saj bo evropska komisija skoraj zagotovo povečala carine na uvoz kitajskih e-vozil, kar bo glede na dosedanjo prakso verjetno izzvalo recipročen protiukrep Pekinga.

Evropske carine na vozila iz tretjih držav so bile doslej 10-odstotne, pri čemer vozila kitajskega porekla niso bila posebej izpostavljena. Na trgih EU je bilo lani po podatkih Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA prodanih za 3,5 milijarde evrov kitajskih avtomobilov, kar je za 36,7 odstotka več kot leto prej.

Po neuradnih navedbah naj bi se komisija za zamik seznanitve kitajskih družb s povišanimi carinami odločila prav zaradi neugodne časovnice in pričakovanih povračilnih ukrepov Kitajske. Nekaj, čemur se Bruselj v politično občutljivem času tik pred volitvami poskuša izogniti za vsako ceno.

Komisija namreč vpletene strani v podobnih primerih o nadaljnjih ukrepih in njihovih podrobnostih seznani vsaj štiri tedne pred napovedanim začetkom uveljavitve spremembe. Povišane carine naj bi Bruselj sicer uvedel s 4. julijem. S tem so predstavniki evropske komisije, odgovorni za trgovino, na ponedeljkovem srečanju seznanili predstavnike kitajskega združenja avtomobilskih proizvajalcev, a pri tem niso podali natančnih informacij, za koliko naj bi se te povečale, še neuradno navajajo viri, ki so seznanjeni z zadevo.

Dobra poznavalka Kitajske in dolgoletna poročevalka časnika Delo iz Pekinga Zorana Baković je sicer ocenila, da bi morala komisija uvesti vsaj 50-odstotne carine na e-vozila, če bi želela z njimi kakor koli vplivati na poslovanje kitajskih družb. Po izračunih Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu bi 20-odstotne carine prodajo kitajskih e-vozil v Evropi zmanjšale za 125 tisoč enot, s čimer bi se bilateralna trgovina zmanjšala za slabih 3,7 milijarde evrov.

Evropska komisija naj bi kitajsko stran o podrobnostih protiukrepov za zaprtimi vrati seznanila šele prihodnji (predvidoma v ponedeljek), in ne ta teden, kot je bilo sprva pričakovano in kakršna je praksa v podobnih primerih. To kitajskim družbam odpira možnost izpodbijanja preiskave in carinskih ukrepov komisije, zato ti iščejo ustrezne pravne načine, dodajajo neuradni viri.

'Kitajska ne bo sedela križem rok'

"Kitajska poziva EU, naj čim prej ustavi preiskavo, da ne bi ovirala gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in EU ter stabilnosti industrijskih in dobavnih verig," je konec maja dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Mao Ning. Napovedala je, da "Kitajska ne bo sedela križem rok in mirno opazovala dogajanje" in bo posegla po "potrebnih ukrepih za odločno zaščito naših zakonitih pravic in interesov."

V kitajskih medijih, ki so pod neposrednim nadzorom komunistične partije Kitajske, je sicer že nekaj časa moč zaslediti namige o vrsti protiukrepov. Omenja se omejevanje trgovine z žganjem, svinjskim mesom in drugimi kmetijskimi pridelki, pa tudi uvedba 25-odstotnih carin na uvoz evropskih vozil in izdelkov letalske industrije. Včeraj je Bloomberg neuradno poročal, da naj bi bil francoski Airbus blizu sklenitve posla prodaje stotih potniških letal večim kitajskim letalskim družbam. Vnovična zaostritev trgovinske vojne bi tako lahko ogrozila Airbusovo vrnitev na obetavni kitajski letalski trg. 

Kakšno je stališče Slovenije?

V ospredju preiskave in posledičnih povišanih carin, za katere sicer ni jasno, kako visoke bodo, so trije kitajski proizvajalci - BYD, SAIC in Geely. Slednji ima v lasti evropsko znamko Volvo, od naštetih pa je tudi edini, ki je uradno prisoten na slovenskem trgu. Na zastopnika - podjetje VCAG - smo naslovili prošnjo za komentar v zvezi s potekom preiskave in morebitnimi pravnimi protiukrepi družbe, vendar do objave članka pojasnil nismo prejeli. 

 

Povišane carine, ki bodo začele veljati z julijem, so začasen ukrep. O njegovem podaljšanju oziroma trajnostni veljavi se bodo morale dogovoriti države članice EU, pri čemer gre pričakovati, da bo šlo za ponoven mučen preizkus evropske sloge, na kar bo poskušal vplivati Peking. Medtem ko je Francija vseskozi glavna pobudnica proitkurepov, so vsaj v Nemčiji in na Madžarskem bolj zadržani. Kitajski predsednik Xi Jinping je med svojo zadnjo evropsko turnejo obiskal tudi Francijo in Madžarsko, ki ju smatra kot državi, naklonjeni interesom Kitajske in obenem kot potencialen vzvod pritiska na odločitve komisije.

Z vprašanjem o tem, kakšno bo do tega vprašanja stališče slovenske vlade, smo se obranili tudi na kabinet predsednika vlade Roberta Goloba. Pojasnil do objave članka nismo prejeli. Spomnimo, da vlada po neuradnih navedbah, poskuša slovenskim avtomobilskim dobaviteljem olajšati in pospešiti vstop v kitajske dobavne verige. Za to namreč v domači avtomobilski industriji velja precejšnje zanimanje. 

Kaj Renaultov skrivnostni kitajski partner pomeni za Revoz?

Prejšnji teden sta sicer francoski koncern Renault in Geely napovedala ustanovitev skupnega podjetja s sedežem v Londonu, v okviru katerega bo potekal skupni razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem. Čeprav se je v nekaterih medijih pred časom pojavila neuradna informacija, da naj bi prav Geely v novomeškem Revozu izdeloval e-vozila, je francoski koncern pred dnevi sporočil, da bo novega električnega twinga snoval v sodelovanju z nekim drugim, še neimenovanim, kitajskim podjetjem. Ali gre za katerega izmed proizvajalcev, ki so predmet preiskave komisije, ni znano. Prav tako ne, kako bo preiskava vplivala na sicer še neuradno Renaultovo odločitev, da proizvodnjo twinga plasira v Revoz.   

Izmed omenjene trojke kitajskih znamk, proti katerim komisija pripravlja carinske ukrepe, je neuradno slišati, da z letošnjim letom na slovenski trg vstopa še BYD. Proizvajalec e-vozil, ki je konec lanskega leta po prodaji prehitel ameriško Teslo (v zadnjem četrtletju 2023 je prodal kar 526 tisoč e-vozil), bo z novim obratom na Madžarskem tudi edina kitajska znamka, ki bo imela proizvodne kapacitete na ozemlju držav članic EU. Tako bi se teoretično lahko izognil evropskim carinam na avtomobile kitajskega porekla.

Med nedavnim obiskom sedeža BYD v Šenzenu, ki ga je omogočilo kitajsko zunanje ministrstvo, na naše vprašanje, kako komentirajo evropsko preiskavo o državnih subvencijah, predstavniki družbe niso hoteli odgovarjati.  

Baković je ob nedavni evropski turneji predsednika Xija dejala, da Kitajska preko Madžarske in Srbije, kjer prav tako vzpostavlja regijsko dobaviteljsko verigo za avtomobilsko industrijo, poskuša prodreti na evropski avtomobilski trg. "Kitajska bo povezala Madžarsko in Srbijo za svoj prodor na evropski trg električnih vozil," je za Bloomberg Adria povzela poznavalka razmer.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar