Xi v Srbiji gradi tovarne, Vučić pa regijski vpliv

V srbski prestolnici je bilo zadnje dni nemogoče spregledati, da se Beograd pripravlja na obisk visokega gosta z Daljnega vzhoda. Še preden je letalo kitajskega predsednika Xi Jinpinga ob spremstvu srbskih lovcev včeraj zvečer vstopilo v srbski zračni prostor, je bil po poročanju tamkajšnjih medijev vzdolž vpadnice z letališča Nikole Tesle v središče Beograda postavljen kilometrski špalir kitajskih nacionalnih simbolov.

Najmočnejšega vladarja Ljudske republike od Maa Cetunga so prav na 25-letnico Natovega bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Srbiji pričakale številne kitajske zastave in transparenti z izreki dobrodošlice, izobešeni na nadvozih. Tudi znameniti stolp Genex v Novem Beogradu zgovorno prekriva velikanska kitajska zastava.  

"To je sporočilo Natu in ZDA, da Kitajska ne pozablja krivice bombardiranja predstavništva," o simbolnem sporočilu obiska meni nekdanja poročevalka časopisa Delo iz Pekinga Zorana Baković.

Srbija: Regionalni hegemon na kitajskih temeljih

Predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Faris Kočan srbski vidik obiska povzema z namero Vučića, da "utrdi percepcijo Srbije kot države, ki ni eksistencialno odvisna od zahodnih sil". Strokovnjak meni, da se Beograd zaradi tega poskuša nasloniti na Kitajsko pri zasledovanju lastnih interesov.

Toda srbsko gospodarstvo je ne glede na zunanjepolitične cilje v veliki meri odvisno od trgovine z državami članicami EU. Srbija je predlani v EU izvozila 21,4, uvozila pa 17,7 milijarde evrov blaga, medtem ko je bila trgovina s Kitajsko s 4,7 milijarde evrov uvoza in 1,1 milijarde izvoza opazno manjša. Po navedbah srbskega ministrstva za gospodarstvo je blagovna menjava s Kitajsko lani zrasla že na 6,1 milijarde evrov.

Občutno razhajanje med gospodarsko realnostjo in političnim narativom je posledica tega, da Kitajska postaja eden "najrelevantnejših ekonomskih igralcev na svetu", zato zbliževanje z azijsko silo pri srbski javnosti le še "konsolidira idejo o pomembnosti Srbije v svetu, predvsem onkraj evroatlantskega okvira, ki Srbije 'ne razume' in 'dela vse, kar je v njeni moči, da jo spodkopava'".

Prijateljevanje z 'jeklenim bratom', kakor Vučić imenuje Xija, je zato po oceni predavatelja treba razumeti v povezavi z evropsko, pa tudi regijsko geopolitiko. Zbliževanje s Kitajsko je posledica ruske agresije na Ukrajino in resolucije ZN o genocidu v Srebrenici, pravi, saj ima Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta v Združenih narodih pravico do veta.

Vučić pa posredno s samosvojo zunanjo politiko zunaj okvirov EU skuša pokazati, da Srbija "zmore nadaljevati politiko gibanja neuvrščenih, torej sedenja na dveh oziroma treh stolih hkrati". Beograd se tako poskuša v regiji pozicionirati kot "dejavnik stabilnosti, kot relevanten akter, da ne rečem celo sekundarna sila", še doda poznavalec.

Krvno prijateljstvo, e-vozila in prehranska varnost

"Prijateljstvo med Kitajsko in Srbijo je premočeno s skupno krvjo obeh narodov," je v uvodniku, objavljenem v časopisu Politika, zapisal Xi. S tem je nazorno namignil na povezavo med kitajskimi in srbskimi žrtvami Natovih zračnih napadov, pri čemer je po oceni Baković pravzaprav meril na ZDA in izrazil zaskrbljenost nad pomikanjem Nata proti kitajskim mejam.

"Kitajsko nadvse skrbi destabilizirana Rusija in širitev Nata na vzhod, zato tudi paktira s Putinom, Srbija pa se poskuša tej navezi zunaj EU karseda približati in okrepiti svoj položaj v regiji," ocenjuje poznavalka.

Kot smo poročali, naj bi voditelja v času dvodnevnega obiska podpisala 30 najrazličnejših sporazumov. Baković navaja, da sta predvidena odprtja dveh obratov, povezanih z avtomobilsko industrijo.

"Kitajska načrtuje odprtje tovarne za izdelavo baterijskih ohišij za e-vozila in pa obrat za proizvodnjo aluminijskih delov, ki pa ne bodo namenjeni izključno avtoindustriji", napoveduje poznavalka. "Kitajska bo povezala Madžarsko (tu sta že BYD in CATL) in Srbijo za svoj prodor na evropski trg električnih vozil,"strne širšo sliko oziroma strategijo Xijeve turneje. Vučić pa je na današnji novinarski konferenci napovedal, da se s kitajskimi avtomobilskimi podjetji dogovarjajo za predstavitev letečih taksijev, ki naj bi bili nared do razstave Expo v Beogradu leta 2027.

Vlada Srbije je 30. aprila sprejela akte o izboljšanju sodelovanja s Kitajsko na področju izobraževanja, znanosti, inovacij, tehnološkega razvoja ter gospodarskega in tehničnega sodelovanja na področju infrastrukture.

Beta/Amir Hamzagić

Med prvim obiskom kitajskega predsednika v Srbiji leta 2016 je bila podpisana deklaracija o strateškem partnerstvu med Srbijo in Kitajsko. Sedem let pozneje pa sporazum o prosti trgovini, ki bo v veljavi z letošnjim julijem.

Zgodovinski sporazum, kakor ga je takrat opisala srbska vlada, zadeva zlasti kmetijske in prehrambne izdelke, ki so pomembni za zagotavljanje prehranske varnosti. Slednjo azijska sila šteje med strateške prednostne naloge v primeru konflikta ob pripojitvi Tajvana, do katere bo po oceni Baković "zagotovo prišlo tako ali drugače".  

Srbski zdrs v dolžniško past?

Še bolj kot trgovina naraščajo neposredne kitajske naložbe v Srbiji, ki naj bi skupaj z Madžarsko presegale 15 milijard dolarjev. Minister za notranjo in zunanjo trgovino v srbski vladi Tomislav Momirović je konec aprila za domače medije dejal, da je Kitajska med največjimi vlagatelji, saj je v obdobju od leta 2014 do 2023 v srbsko gospodarstvo vložila 5,5 milijarde dolarjev. Srbija v prihodnjih letih pričakuje porast kitajskih naložb v njeno infrastrukturo v vrednosti do 27 milijard dolarjev.

Težava za Srbijo je, podobno kot za druge države, ki so del kitajske pobude pasu in ceste, neenakovreden odnos. Skoraj tako hitro kot naložbe namreč narašča srbski dolg do Kitajske, s čimer Srbija drsi v tako imenovano dolžniško past.

Podatki tamkajšnjega ministrstva za finance kažejo, da je daleč največ posojil najetih za infrastrukturne projekte, ceste, mostove in železnice, in to pri kitajski EXIM banki (Export - Import Bank Of China). Gre za banko, ki je med petimi največjimi upnicami Srbije. Podatki Narodne banke Srbije kažejo, da je srbski dolg do Kitajske v zadnjih 11 letih dosegel 15-kratnik svoje vrednosti. Lani je ta narasel že na dobre 4,6 milijarde dolarjev.

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar