Novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti bo v veljavo stopila v ponedeljek, kot je bilo zastavljeno," je po seji vlade potrdil minister za delo Luka Mesec. Ker pa je po njegovih besedah veliko nezaupanja v ta zakon, bodo odprli poseben elektronski naslov: evidence.mddsz@gov.si, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, v naslednjih treh mesecih posredovali pripombe. "Te bomo pregledali in zakon po potrebi čez tri mesece popravljali. Inšpektorat bo v tem obdobju pristopil k podjetjem svetovalno in ne bo izrekal sankcij," je zagotovil minister.
Novela sicer prinaša več novosti, predvsem pa nove obveznosti – za delodajalce. Ena ključnih je obvezno spremljanje več podatkov. Novela zakona tudi širi definicijo, za koga bo moral delodajalec voditi evidence s področja dela. Besedi delavec so v zakonu dodali navedbo, da se členi zakona nanašajo tudi na "osebe, ki opravljajo delo".
Zakon ne določa načina, kako mora delodajalec voditi evidenco delovnega časa. Če ne uporablja elektronskega sistema za evidentiranje delovnega časa, ga tudi po novem ne bo potreboval. Evidence bo mogoče voditi ročno tudi v prihodnje.
Preberi še
Pri evidentiranju brez izjem, tudi za direktorje. Kdo je pripravljen?
Ministrstvo za delo pravi, da evidentiranje ne posega v možnosti organiziranja delovnega procesa.
24.05.2023
Inflacija v Sloveniji se počasi ohlaja, a ostaja visoka
Na mesečni ravni cene višje za 0,3 odstotka, potem ko so septembra porasle za 0,7 odstotka.
30.10.2023
Nov obračun omrežnine ne marca, ampak šele julija 2024
Odjemalcem naj bi pri učinkovitem odjemu pomagala tudi spletna aplikacija, ki je v pripravi.
15.11.2023
Vlada za gospodinjstva regulira cene elektrike; kaj se obeta delodajalcem?
Vojni v Ukrajini in Gazi zadevata nekatere največje proizvajalke nafte in plina.
19.10.2023
"Elektronske evidence bodo obvezne le ta tiste delodajalce, ki bodo huje kršili določbe zakona o delovnih razmerjih," je poudaril Mesec. Kot je nadaljeval, je sama novela zakona namenjena inšpektoratu, da elektronsko beleženje časa izreče kot sankcijo, da zaščiti pravico delavca do plačila in "ni namenjen, da bi komurkoli omejeval svobodo".
Minister za delo je tudi spomnil, da je novela zakona prestala vse faze potrjevanja. Usklajena je bila na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter potrjena na vladi in v parlamentu. Delodajalcem je omogočila tudi pol leta časa za pripravo na novosti.
Socialni transferji se bodo deloma uskladili z inflacijo
Pred sejo vlade pa se je finančni minister Klemen Boštjančič sestal z vodji poslanskih skupin pred sejo vlade glede socialnih transferjev in plačnih razredov javnih uslužbencev. "Amandmaji zdaj določajo, da se bodo socialni transferji v letu 2024 uskladili v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Rast cen se bo spremljala od decembra 2022 do decembra 2023. "Za delno uskladitev smo se odločili, da na ta način omejimo pritisk na inflacijo. Avtomatična uskladitev lahko okolju povzroča dodatne inflatorne pritiske," je pojasnil Boštjančič.
Hkrati je dodal, da so se socialni transferji letos že uskladili za dobrih 10 odstotkov. Sama uskladitev pomeni po besedah Boštjančiča približno 44 milijonov evrov, sredstva pa bodo zagotovili v okviru izvajanja proračuna za leto 2024.
STA
Vlada je v proračunskih dokumentih predlagala tudi, da se s posebnim členom plače v javnem sektorju v letu 2024 ne usklajujejo. "V komunikaciji s sindikati in glede na vse polemike smo se odločili, da to umaknemo, to pa ne pomeni kakršnega koli dogovora. Pogajanja pa upam, da se bodo ponovno nadaljevala," je dejal minister. Z umikom te določbe so v sindikatih namreč pogojevali nadaljevanje pogajanj.
Boštjančič se je dotaknil tudi sodnikov. "Kar se tiče sodnikov, je ustavna odločitev jasna in jo je treba izpolnit. Sodniki so še ena od tistih skupin, ki so bili v preteklosti prikrajšani, ker so bili lobistično manj uspešni in niso edini. Ravno zato želimo rešiti plačni sistem celovito," je dodal Boštjančič, ki trenutno deluje tudi v funkciji ministra za javno upravo.
Pri pokojninah vlada z dopolnili predvideva, da bi se prihodnje leto uskladitev delno opravila že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov v januarju, in sicer v višini 8,2 odstotka. "To je višina redne uskladitve, ki jo po zadnjih podatkih kaže izračun Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar)," je navedel minister. Končna uskladitev pa se bo po njegovih besedah v skladu s pokojninskim zakonom opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar, pri tem se bo poračunala delna uskladitev, izplačana v januarju.
Novembrski računi za elektriko bodo nižji
Vlada pa je razpravljala o nižjih cenah elektrike za gospodinjske odjemalce. "Odločili smo se za znižanje stroškov za gospodinjstva, predvsem s posrednim učinkom na inflacijo. Gre za začasen ukrep, ki velja že od začetka novembra pa do konca prihodnjega leta," je pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
V tem obdobju namreč po njegovih besedah ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor (OVE + SPTE). "To pomeni, da se bodo računi za elektriko izdani decembra, že pocenili, in sicer za povprečnega uporabnika za 6,3 evra," je dejal Kumer.
Prispevek OVE + SPTE je prispevek, ki ga določa vlada in je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih.
.webp){kind=icon}
