Bančna unija ali zakaj je ključna varovalka že leta na stranskem tiru?

"Po moji oceni bi morala biti nedavna dogajanja v ameriškem in evropskem bančnem sektorju za nas pozitivna spodbuda za nadaljevanje pogajanj o dokončanju projekta bančne unije," je bil v začetku aprila optimističen predsednik Evropskega sveta. Charles Michel se je ob padanju bančnih domin v ZDA in kasneje tudi v Švici, ki jih je sprožil kolaps kalifornijske banke Silicon Valley, poskušal ravnati po znanem pravilu slehernega vlagatelja: Ne pusti krizo vnemar!

"Vzpostavitev enotne jamstvene sheme s skupnim skladom bi izboljšala odpornost evropskega bančnega sistema na šoke in propade velikih bank, zagotovila varnost vseh varčevalcev na območju bančne unije, okrepila zaupanje v evropski bančni sistem in prispevala k finančni stabilnosti," o prednostih dokončanja projekta bančne unije za Bloomberg Adria pojasnjujejo pri Banki Slovenije.

Glede na to, da se o prednostih bančne unije strinjata tako politika kot tudi stroka, bi človek upravičeno pričakoval, da bodo članice Unije s projekta krepitve bančnega krvnega obtoka le odpihnile debelo plast prahu. A namesto tega se bančna unija zadnjih nekaj let sprevrača v reprezentativni primer evropske nesloge, ki jo poganjajo razprtije med članicami.

Tretji steber in usodna zanka

Eden pomembnejših projektov evropske integracije se namreč že od leta 2015 ne premakne z mrtve točke. In to kljub temu, da je jasno, da bi dokončanje evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS) oziroma tako imenovnega tretjega stebra, bistveno in dokončno imuniziralo dobrih 27 tisoč milijard evrov vreden evropski bančni sektor.

"Ta bi uvedel močnejši in bolj enoten sistem jamstva vlog za male depozitarje znotraj bančne unije in bi ponujal bolj robustno varovalko v primeru finančnih težav bank državah, ki morajo v sedanjem sistemu nacionalnih jamstev vlog jamčiti za vloge znotraj lastne države," je o ključnem manjkajočem členu za Bloomberg Adria ocenil Anže Burger, predavatelj s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki se ukvarja z evropsko ekonomsko integracijo.

 

Številni se ob tem sprašujejo, kdo in zakaj bi oporekal nečemu, kar bo utrdilo EU in poglobilo zaupanje v evro? Kaj je tako spornega pri utrjevanju obsežnega, a kot sta pokazala evrska dolžniška kriza in naval na ameriške banke ter švicarsko Credit Suisse, tudi ranljivega bančnega sektorja?

"Pred zavezo za evropski sistem jamstev vlog so namreč nekatere države [nasprotnice tretjega stebra] zahtevale precej večjo konsolidacijo fiskalne politike in okrepitev kapitalske strukture bilanc bank v državah, ki so trenutno v nevarnosti za vznik bančne krize," ozadje nasprotovanja povzame Burger. "Kot smo videli pri fiskalni ali bančni krizi, lahko hitro pride do prelitja tveganja iz bančnega sistema v javne finance ali obratno, kar imenujemo usodna zanka (doom loop)," še pojasni strokovnjak.

Bančna unija kot kilavo evropsko dete

Kljub temu je lahko Paschal Donohoe po sredinem srečanju finančnih ministrov držav članic območja z evrom zbranim novinarjem le nemočno sporočil, da je bil Michelov optimizem, tako kot mnogokrat in pri marsičem (na primer širitev EU na zahodni Balkan), neutemeljen. "Potrdili smo dobro stanje našega bančnega in finančnega sistema, ki je dokazal svojo odpornost na številne pretrese. To je rezultat odločnega ukrepanja na evropski ravni," je govoril predsednik evroskupine, a povedal nič.

Bruseljskim aparatčikom ob patpoziciji okoli tretjega stebra, tako kot obramba pred morebitnim navalom na evropske banke, namreč še naprej ostaja na razpolago samo prostrano, vendar v nazadnje neučinkovito uradniško leporečje.   

Nesojena bančna unija je v veliki meri otrok dolžniške krize evrskega območja, saj je ta razkrila glavne pomanjkljivosti – neustrezne kapitalske bančne zaloge ter nejasni protokoli reševanja bank, ko te zaidejo v likvidnostne težave. Po besedah predstavnikov Banke Slovenije je kriza sprožila proces "poenotenja in nadgradnje regulative, ki ureja poslovanje bank in viša kapitalske zahteve za banke".

Prvi steber bančne unije je tako poenotil in okrepil nadzor nad bankami, kar je naloga nacionalnih centralnih bank, kot je Banka Slovenije. Bolj ali manj gladko je šlo tudi pri nadgradnji drugega stebra enotnega mehanizma za reševanje, s skupnimi EU-okvirom za sanacijo in reševanje bank v težavah. "Pri tem stebru je bilo veliko narejenega, so pa potrebne izboljšave in nadgradnja," pojasnjujejo pri Banki Slovenije, pri čemer imajo v mislih predvsem predlog Komisije za reformo okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge (CMDI).

Cilj tega podpornega mehanizma je omogočiti "uporabo orodij za reševanje srednjih in manjših bank z znižanjem vstopnega praga za vstop v mehanizem reševanja" ter možnost uporabe denarja iz nacionalnih skladov jamstev za vloge za zmanjšanje finančnih posledic za davkoplačevalce in gospodarstvo, pojasnjujejo pri Banki Slovenije.

Čeprav zveni obetavno, je CMDI odraz nedokončane bančne unije. Kilavo evropsko dete je v veliki meri posledica odločnega nasprotovanja držav članic na čelu z Nemčijo. Razumljivo, ugotavljajo poznavalci.

Nemci so bili pri ravnanju s svojo marko zapisani tradiciji monetarnega konservativizma in fiskalne vzdržnosti. Po drugi strani pa gre za državo, ki je gospodarski motor EU in ji kot največji neto vplačnici v skupni evropski proračun (vanj je nazadnje vplačala 25,6 milijarde evrov), kakor meni Burger, ideja skupnega poroka za neodgovorne članice evrskega območja zaradi grške izkušnje nikakor ni po volji.

Strah pred moralnim hazardom

Zanašanje na pomoč drugih evropskih partneric in njihovih davkoplačevalcev Berlin razume kot hitro pot v fiskalno neodgovornost. Kakršno, recimo, že več let izvajajo zaporedne italijanske vlade, pri čemer ni izjema niti aktualna premierka Giorgia Meloni. Prekinitev zgodovinskega niza dvigovanja obrestnih mer, za katero se je nazadnje odločila ECB, ne nazadnje številni vidijo kot pomembno 'darilo' fiskalno nepreudarnemu Rimu.

"Komisije za reformo okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge je napredek," pojasnjuje Burger, "a manjka ključni element pri evropskem sistemu zavarovanja vlog." Tej ugotovitvi pritrjujejo tudi pri Banki Slovenije, kjer navajajo, da "ostaja odprto vprašanje enotnega evropskega financiranja, ki bi zahtevalo mutualizacijo tveganj v bančnih sistemih".

Nemčija 'socializaciji izgub' nasprotuje, ker meni, da vodi v moralni hazard in tako "ne želi obremenjevati svojih davkoplačevalcev s financiranjem morebitnega reševanja vlog v drugih državah članicah." Nemcem pač ne gre zameriti trpkih spominov na grafite nemške kanclerke v nacistični uniformi, s katerimi so Grki Merklovo pričakali ob njenih obiskih Peloponeza, ko jim je ta izplačilo kreditov trojke v času dolžniške krize pogojevala z bolečimi fiskalnimi rezi.

"Politično nasprotovanje evropski shemi EDIS trenutno ostaja zelo veliko," povzame Burger. In pesimistično sklene: "Ne pričakujem dokončanja projekta bančne unije v doglednem času."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar