Vrh EU: Izrael razdvaja voditelje, finance jih povezujejo

Voditelji sedemindvajseterice so se na dvodnevnem vrhu EU v Bruslju včeraj po mukotrpnih petih urah pogajanj, kamor niso smeli vzeti niti mobilnih telefonov, le nekako poenotili glede odziva na zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu.

Ti so se na koncu resda zavzeli za humanitarne premore v spopadih med Izraelom in Hamasom za dostavo pomoči na območje Gaze, a brez zapletov ni šlo. Zlasti Avstrija in Nemčija naj bi po poročanju Politica nasprotovali ostrejšemu jeziku na račun izraelskega obleganja Gaze, ki ga je zaradi vse hujše humanitarne katastrofe na račun silovitega obstreljevanja izraelske vojske predlagala predsedujoča Španija.

Špansko pozicioniranje na stran Palestincev pa nima kaj prida opraviti s človekoljubnostjo, saj gre za  preračunljivo notranjepolitično kalkulacijo. Za predsednika vlade Pedra Sancheza je namreč palestinsko vprašanje most, preko katerega si želi zapeljati zavezniško kompozicijo s skrajno levo strankarsko koalicijo Sumar, ki se zavzema, da bi Španija "enostransko in brezpogojno" priznala Palestino kot avtonomno državo. Z utrditvijo sodelovanja med političnimi strujami bi si namreč lahko zagotovil potrebno večino v španskem parlamentu.

Vseeno pa naj bi se na srečanju evropskih voditeljev, ki se ga je udeležil tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob, razvila precej žolčna debata o tem, ali naj EU odkrito pozove k prekinitvi ognja in začetku mirovnih pogajanj med Izraelom in palestinsko teroristično skupino. Na koncu je, tako kot mnogokrat doslej pri evropskem opredeljevanju o kočljivih temah, prevladalo mnenje, da bo zadostoval kompromis zavzemanja za 'humanitarne premore' v spopadih, ne pa premirje. 

Vojna v Gazi je resda kratka, vendar z vidika evropske politike odraža že dolgo prisotno neenotnost in parcialne interese držav članic, ko beseda nanese na pomembne in bolj kompleksne mednarodne teme. Zato si bruseljska birokracija že od vsega začetka konflikta v Gazi prizadeva za dosleden in enoten odziv, pri čemer pa je bila doslej kvečjemu deloma uspešna. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč kmalu po začetku spopadov odpotovala v Izrael in izrazila skoraj brezpogojno podporo judovski državi.

Najvišji diplomat EU Josep Borrell pa je na drugi strani bolj odkrito opozoril na izraelsko postopanje v enklavi, kot sta obleganje in zahteva, da več kot milijon Palestincev zapusti svoje domove na severu Gaze in se preseli na jug.

Za države, kot so Nemčija, Avstrija in Češka, ki so trdne zaveznice Izraela v evropski konstelaciji, je pač vse, kar spominja na prekinitev ognja, preveč občutljiva politična tema, češ da bi s pozivanjem k zadržanemu odzivu Izraelu odrekale pravico do samoobrambe.

Evropa v iskanju dodatnega denarja

Medtem ko vojna na Bližnjem vzhodu deli mnenje članic, pa med voditelji vlada široka podpora glede glavnih prednostnih področij revizije večletnega finančnega okvirja (MFF). Vsaj tako je po včerajšnjem prvem dnevu zasedanja v Bruslju povedala predsednica von der Leyen. Sem spadajo ključne teme, kot so Ukrajina, migracije, naravne nesreče in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Cilj Komisije pa je, da bi dogovor dosegli do konca leta.

To bi EU nemara celo uspelo, saj bistvenih razhajanj med državami ni. V okviru revizije si Komisija prizadeva zagotoviti več sredstev, saj je članice pozvala, da prispevajo dodatnih 66 milijard evrov za obdobje 2024-2027. Bruselj predlaga vzpostavitev finančnega instrumenta za Ukrajino v višini 50 milijard evrov, od tega bi bilo 17 milijard evrov nepovratnih sredstev, za kar pa bi potrebovali dodatne prispevke članic.

Na področju soočanja z migracijami, okrepitve partnerstev s tretjimi državami in solidarnostnega sklada za naravne nesreče pa komisija predlaga dodatnih 15 milijard evrov v obveznostih. Še deset milijard pa bi namenili spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki se sooča s srdito ameriško in kitajsko konkurenco.

Predsednica je namreč s svojimi izjavami po prvem krogu pogajanj o reviziji izrazila optimizem, češ da je podpora zelo široka, ni pa stoodstotna, je povedala. Drugo pomembno vprašanje, o katerem so govorili voditelji, pa je bilo po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, na kakšen način bo EU zagotovila potrebna sredstva za krepitev omenjenih prednostnih področij. Nekatere izdatki se bodo povečali, kar bo zelo verjetno potrebno pokriti z dodatnimi prispevki držav članic in pa s prerazporejanjem sredstev v okviru obstoječega proračuna.

Predsednica meni, da bo rešitev tipičen evropski kompromis: nekaj svežega denarja in nekaj iz naslova prerazporeditve sredstev. Dodala pa je, da voditelji med uvodno razpravo še niso govorili o konkretnih številkah. Ker je hudič v podrobnostih, pa bo verjetno debata – ne glede na uvodna optimizem in enotnost - vsaj tako žolčna kot v primeru vojne v Gazi.