Poslanci sprejeli 'malo delavsko ustavo', katere obveznosti prinaša?

Poslanci so danes na izredni seji državnega zbora po nujnem postopku odločali o predlogih novel zakonov o tujcih in delovnih razmerjih, z dnevnega reda pa so umaknili predlog novele zakona o davku na dodan o vrednost (DDV). Ob obstrukciji poslancev SDS so tako imenovano malo delavsko ustavo sprejeli z 46 glasovi za in sedmimi glasovi proti. Novela zakona o delovnih razmerjih, ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, je močno razdvajal delodajalce in sindikaliste. Poslanci so prav tako potrdili novela zakonov o tujcih.

Kljub enoletnemu usklajevanju na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) socialni dialog ni bil uspešen, poslancem pa se je s sprejetjem novele mudilo. Sloveniji je namreč grozilo plačilo 1,5 milijona evrov kazni. "Dejstvo, ki ga je treba podčrtati, je, da smo v iskanju kompromisa predvsem z delodajalsko stranjo kar nekaj pomembnih stvari iz zakona umaknili in čakajo na drugi krog ter na ponovni vstop delodajalcev v ESS," je poslancem povedal pristojni minister Luka Mesec. 

Po njegovih besedah so se odpovedali več rešitvam, denimo obvezni božičnici, dodatku za sobotno delo, možnosti 30-urnega delovnega tedna, obveznemu 48-urnemu počitku enkrat mesečno in še drugim.

Kot je pojasnil Mesec, oskrbovalski dopust pomeni, da bodo lahko državljani Slovenije upravičeni do petih dni neplačanega dopusta na leto, če bo recimo v družini iz zdravstvenih razlogov treba za svojca poskrbeti. Predvidljivi delovni pogoji pa po njegovih besedah pomenijo, da bo lahko po novem delavec enkrat na leto dal pobudo za izboljšanje delovnih pogojev v pogodbi o zaposlitvi.

Sprejete določene stvari iz koalicijske pogodbe, tudi sporna subsidiarna odgovornost naročnikov

Subsidiarna odgovornost naročnikov, ki so jo v pogajanju z delodajalci morali skrčiti na sektor gradbeništva, pomeni, da če naročnik ne bo plačal podizvajalcev, podizvajalci pa ne bodo imeli denarja za plače svojih delavcev, bo za to odgovarjal tudi naročnik in ne samo podizvajalci. "S tem rešujemo problem, kakršnega smo, recimo, spremljali, ko je počil gradbeni balon, ko so se gradile Stožice," pojasnjuje Mesec.

Uresničili so tudi koalicijsko zavezo glede agencijskega dela. Agencijski delavci na čakanju so bili do zdaj upravičeni do 70 odstotkov minimalne plače, po novem bodo na čakanju dobili 80 odstotkov plače. Glede pravice do doklopa je Mesec nazorno dejal: "Naj bo prosti čas prosti čas ne pa podaljšek službe."

V noveli je zapisano tudi boljše varovanje žrtev družinskega nasilja. Te bodo lahko po besedah ministra ob prijavi na policijo in oceni tveganja CSD zaprosila bodisi za krajši delovni čas ali pa za pet dni plačanega dopusta.

GZS: Vladni koaliciji ni mar za socialni dialog

Na sprejem zakona so se kritično odzvali v delodajalskih združenjih. S potrditvijo zakona je vladna koalicija po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. "Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati," so v sporočilu povzeli izjavo generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal. 

Pri GZS zanikajo, da bi delodajalci nasprotovali noveli ZDR, ker bi želeli zaposlenim kratiti pravice. Delodajalci nasprotujejo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani. 

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa so za STA opozorili, da se pri noveli ni upoštevalo niti enega predloga delodajalcev. "To pa ni socialni dialog, če se upošteva zgolj predloge sindikatov in ministrstva," so sporočili.

* Dopolnjeno z odzivom GZS in OZS