.webp){kind=icon}
Eden izmed predlogov v izhodiščih za reformo pokojninskega sistema, ki jo mora Slovenija izvesti do začetka leta 2025 je, da bi delavno aktivno prebivalstvo delalo do 67. leta starosti. V tem času, ko se politika odloča, kdaj se boste morali upokojiti, so na inštitutih Mercer in CFA objavili nov svetovni pokojninski indeks, na katerem primerjajo pokojninske sisteme držav. Na njem na žalost ni Slovenije, vendar vseeno vključuje 47 različnih pokojninskih sistemov, kar pomeni države, v katerih živi 64 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Najbolje je na Nizozemskem
Kot kaže letošnja lestvica je največje število točk na indeksu zbrala Nizozemska. Čeprav se Nizozemska trenutno loteva pomembne pokojninske reforme, je sistem v dobrem položaju, da zagotovi odlične ugodnosti ob prehodu s kolektivnega sistema na bolj individualno določenimi prispevki.
Eden od razlogov, zakaj je Nizozemska prejela visoko oceno, je, da imajo vsi delavci zasebni in javni pokojninski račun. Javna pokojnina – čeprav je trenutno v postopku reforme – zagotavlja pavšalno stopnjo vsem upokojencem glede na to, kako dolgo so živeli in delali v državi. Delodajalci morajo vsem delavcem zagotoviti pokojnino. Poleg tega lahko delavci varčujejo z lastnimi naložbami, namenjenimi za pokojnino. Avtorji poročila ugotavljajo, da noben sistem ni popoln in da se vsi soočajo z izzivi.
Nizozemski pokojninski sistem se je letos ponovno vrnil na prvo mesto. Med najbolje ocenjenimi so se uvrstile še Islandija, Danska in Izrael. Omenjene štiri države so zbrale več kot 80 točk in prejelo najvišjo oceno – A. Najslabše se je med omenjenimi državami odrezala Argentina, ki je prejela le 42,3 točke.
Kako izračunajo indeks
Indeks izračunajo z računanjem povprečja podindeksov ustreznosti, vzdržnosti in integritete. S temi kategorijami poskušajo ugotoviti, kakšnih koristi bodo bodoči upokojenci bili deležni. Bodo lahko obstoječi sistemi še naprej zagotavljali pokojnine – ne glede na demografske in finančne izzive – in ali zasebni pokojninski načrti uživajo dolgoročno zaupanje. Upoštevajo tudi lastništvo nepremičnin in zadolženost gospodinjstev. Pri podindesku ustreznosti je največ točk prejela Portugalska (86,7 točke). Pri podindeksu, ki meri trajnost, je največ točk zbrala Islandija (83,8 točke), pri celovitosti pa Finska s 90,9 točke. Sistemi z najnižjimi vrednostmi po podindeksih so bili Južna Koreja za ustreznost (39 točk), Avstrija pri trajnosti (22,6 točke) in Filipini za celovitost (25,7 točke).
Padajoče stopnje rodnosti so dolgoročno pritiskale na več gospodarstev in pokojninskih sistemov, kar je negativno vplivalo na rezultate vzdržnosti v državah, kot sta Italija in Španija. Več azijskih držav, vključno s Kitajsko, Južno Korejo, Singapurjem in Japonsko, se je v zadnjih petih letih lotilo reforme za izboljšanje svojih sistemov. Letos so na indeks dodali tri države: Bocvano, Kazahstan in Hrvaško. Južna soseda se je na indeksu odrezala s povprečnim pokojninskim sistemom, saj je prejela oceno C+, oziroma 60,3 točke. To je precej bolje od severne sosede Avstrije, ki je zbrala le 52,5 točke. Italija je zbrala 56,3 točke.
"Povprečna starost prebivalstva po vsem svetu še naprej narašča, predvsem v bolj razvitih državah," je zapisala Margaret Franklin predsednica in izvršna direktorica inštituta CFA. ''Inflacija in naraščajoče obrestne mere so ustvarile novo tržno dinamiko, ki predstavlja velike izzive za pokojninske sisteme.'' Velike izzive opažajo tudi z globalizacijo. ''Vse pogosteje bodo imeli posamezniki vse pomembnejšo vlogo pri lastni upokojitvi. Kot investicijski strokovnjaki jim moramo pomagati, da se pripravijo na to. Indeks služi kot pomemben opomnik, da je v mnogih državah še dolga pot, da bodo pokojninski sistemi delovali kar najbolje oziroma za dolgoročno finančno varnost upravičencev.''
Kako bo pokojninske sisteme izboljšala umetna inteligenca
V poročilu preučuje kakšen potencial ima umetna inteligenca na izboljšanje pokojninskih sistemov in sistemov socialne varnosti ter zagotavljanje boljše kakovosti življenja ljudi ob upokojitvi. ''Nadaljnja širitev umetne inteligence v sistemih ter odločitve upravljavcev naložb bi lahko privedla do učinkovitejših procesov odločanja, kar bi potencialno lahko vodilo do višjih realnih naložbenih donosov za člane pokojninskega načrta oz. sklada,'' je komentiral avtor študije David Knox. ''Umetna inteligenca lahko tudi izboljša vključevanje v sisteme in posameznikom pomaga pri sprejemanju dolgoročnih odločitev o njihovih finančnih odločitvah.''
Poročilo še pojasnjuje, da umetna inteligenca predstavlja tudi tveganja. Tu omenjajo izzive modeliranja in etične pomisleke ter potrebo po zasebnosti podatkov in kibernetski varnosti. Pri razvoju teh sistemov bo bistveno, da bo umetna inteligenca dobro upravljana in bo jasno določena odgovornost. Zaščitni ukrepi so ključnega pomena, da lahko pokojninski načrti ohranijo dolgoročno zaupanje, še pišejo.
