Ukrajina na Zahodu išče dodatno pomoč – kaj ji ta odgovarja?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se danes na svoji mini severnoameriški turneji nepričakovano mudi v Kanadi, kjer bo pri premieru Justinu Trudeau poskušal izposlovati dodatna finančna sredstva za okrepitev boja njegove države proti ruski agresiji. Kanada je doslej Ukrajini namenila 6,6 milijarde ameriških dolarjev pomoči, kar je po besedah Trudeauja - upoštevaje števila prebivalstva - največ od držav kluba najrazvitejših G7.

Zelenski se je na ameriški sever napotil potem, ko je v sredo nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov, kjer je države članice pozval k reformi tega najvišjega multilateralnega telesa. Ob glasnem nasprotovanju ruske delegacije je ukrajinski predsednik zahteval kar ukinitev pravice do veta, s katero ruska stran tudi v ZN onemogoča ukrepanje proti nezakoniti vojni.

Ta traja že 19 mesecev, v katerih si Kijev vseskozi prizadeva od ameriških in evropskih podpornikov pridobiti orožje in finančna sredstva. Med drugim je ameriški predsednik Joe Biden Ukrajini nazadnje obljubil nadaljnjih 325 milijonov pomoči, ki vključuje težko pričakovane ameriške težke tanke M1 abrams (ti naj bi na bojišče prispeli že prihodnji teden) in strelivo za topništvo, vključno z izstrelki HIMARS.

Bloomberg pa ob tem navaja, da naj bi Zelenski po srečanju z ameriškim predsednikom, po zatrjevanjih neimenovanih virov, zaznal, da se predanost Bele hiše v boju z rusko agresijo zmanjšuje in izrazil skrb, da bi drugi voditelji morda sledili zgledu ZDA.

Če gre soditi po mlačnem sprejemu ukrajinskega predsednika na kapitolskem griču, kjer so ga sprejeli voljeni predstavniki ameriškega ljudstva, so njegovi strahovi nemara potrjujejo. Zelenski je bil ob včerajšnjem obisku kongresa deležen veliko bolj mirnega sprejema kot lani, navaja britanski Guardian, ko naj bi ga predstavniki ameriške demokracije pozdravil kot junaka.

Predsednik Biden je ameriške kongresnike pred tedni pozval k odobritvi dodatnih 24 milijard dolarjev. Vendar pa je potrjevanje obsežnega paketa pomoči obtičalo v kolesju kongresa, kjer se znova razplamteva politični boj, povezan s proračunskimi izdatki. Zagotavljanje nadaljnje pomoči Ukrajini zavrača skupina republikancev, ki menijo, da je Washington preveč razsipen pri zagotavljanju sredstev Kijevu. Na vprašanje, kako premagati nasprotovanje, je Biden odgovoril, da je edini način potrditev kongresa.

Vplivni republikanski kongresnik Rand Paul, ki je med kritiki ameriške pomoči, je za Ukrajino celo dejal, da je to skorumpiran režim, poleg tega pa vojni z Rusijo ni videti konca.

Poleg boja z Rusi še boj s korupcijo

Pa vendar je Zelenskemu uspelo izposlovati bistvene artikle z 'nakupovalnega seznama', s katerim se je odpravil v ZDA. Umanjkale so kvečjemu manevrirne rakete dolgega dosega, s katerimi bi lahko Kijev okrepil svojo projekcijo vojne na ozemlje Ruske federacije, kar je doslej počel z množičnimi napadi z droni.

Ameriška predsedniška administracija je resda trdna zaveznica boja Kijeva proti zavojevalski Moskvi, a razširitve relativno omejenega konflikta si vsekakor ne želi. Vsaj v občutljivem predvolilnem obdobju, ko raziskave ameriškega javnega mnenja kažejo na usihanje podpore Ukrajini, ne.

Potrpljenja za nadaljnjo podporo vojni, ki bi se lahko z dobavo orožja dolgega dosega še dodatno razširila, pa očitno ne zmanjkuje samo v ameriškem kongresu ali Beli hiši, ampak tudi drugim zahodnim zaveznicam. Bloomberg tako poroča, da zavezniki v zasebnih pogovorih Zelenskega spodbujajo naj se osredotoči na iskanje odgovorov na težavno vprašanje, v kakšnem stanju bo njegova država izšla iz vojne.

Kot spodbudo za boj proti korupciji, ki je v Ukrajini močno razširjena (nazadnje je zaradi tega moral oditi tudi obrambni minister Oleksij Reznikov), naj bi namreč več držav prihodnjo finančno pomoč vezalo na določene reforme, vključno z okrepitvijo protikorupcijskega boja s strani državnega tožilstva, navaja Bloomberg.

Razmišljanje zahodnih voditeljev, ki pogojujejo nadaljnjo pomoč, kažejo, kako se mednarodna podpora Ukrajini odmika od reševanja akutnih težav k bolj pragmatičnemu pristopu. To razumljivo skrbi ukrajinsko vodstvo, saj to posredno pomeni, da se v ozadju vse pogosteje razpravlja tudi o tem, kdaj bo ukrajinska stran prisiljena sesti za pogajalsko mizo in v kakšne koncesije bo ta prisiljena.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar