Rebalans proračuna namenja 520 milijonov evrov za hitro odpravljanje posledic poplav brez dodatnega zadolževanja proračuna. Vlada je 300 milijonov evrov zagotovila s prenosom pravic porabe iz bilance B, za nadaljnjih 220 milijonov pa se bo povečala poraba proračuna.
V opoziciji so bili po poročanju STA v razpravi do rebalansa sicer kritični, da dokument ni dovolj ambiciozen in da z ukrepi ne bi bilo treba dodatno obremeniti prebivalstva in gospodarstva. A kljub temu niso glasovali proti.
Neposredne škode po poplavah je za 4,7 milijarde evrov, ocenjuje vlada
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob sprejemu rebalansa povedal, da vsa sredstva iz prve postavke ne bodo porabljena letos, zato poraba po njegovih besedah ne bo bistveno vplivala na javnofinančni primanjkljaj. Ta naj bi zrasel s 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Preberi še
Vlada z rebalansom za odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov
GZS pričakuje nekoliko večji primanjkljaj letos in naslednje leto.
10.08.2023
Minister Boštjančič: O številkah je prezgodaj govoriti, jeseni prihaja obveznica
'Naslednje leto prihajajo fiskalna pravila, vsi to vemo in mi jih nameravamo spoštovati,' je odločen minister za finance Klemen Boštjančič.
10.08.2023
Kaj vse bi vlada štela v osnovo za obračun solidarnostnega prispevka?
Premier Golob: 'Po zadnjih ocenah je neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov.'
31.08.2023
Triglav po izgubi v zdravstvu še z rekordno škodo zaradi poplav
Zaradi izgube pri zavarovanjih in škode od poplav bo poslovni izid za 80 odstotkov nižji, opozarjajo.
31.08.2023
Dan D za Slovenijo - bomo pridobili dodatnih 700 evropskih milijonov?
Reaktivacija opcije 320 milijonov evrov posojil za naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki se jim jih je Slovenija odrekla julija.
31.08.2023
Kot smo poročali, se je o rebalansu izrekel tudi fiskalni svet, ki pravi, da posledice rebalansa trenutno niso znane.
Predsednik vlade Golob je pred glasovanjem ob predstavitvi rebalansa povedal, da naj bi bilo neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov, medtem ko za učinkovito sanacijo v naslednjih petih letih načrtujejo od 6,7 do 7 milijard evrov.
V prvi fazi bodo ljudje lahko dobili hitro pomoč prek humanitarnih organizacij, med 500 in tri tisoč evri.
V državnem zboru je sicer potekala tudi razprava ob sprejemanju zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov po nujnem postopku. "Velikanski obseg škode je tisti, ki narekuje, da se teh poplav in odprave njihovih posledic lotevamo ne samo z novim zakonom, ampak po povsem prenovljenem pristopu," je poslancem povedal predsednik vlade Robert Golob, sporočajo iz Ukoma. Državni zbor je zvečer ta zakon tudi sprejel.
Faza obnove bo trajala vsaj pet let
Vlada napoveduje tristopenjski odziv: intervenciji, "ki je bila hitra in učinkovita", sledijo ukrepi, ki stopijo v veljavo takoj in ki imajo takojšen učinek na terenu z namenom, da preprečijo nastajanje nadaljnje škode in da ljudem pomagajo pri pripravi na obnovo. Sledila naj bi faza obnove, ki bo trajala vsaj naslednjih pet let.
V prvi fazi bodo ljudje lahko dobili hitro pomoč prek humanitarnih organizacij, in sicer med 500 in tri tisoč evri. "Vsak, ki je bil prizadet, ima pravico do te pomoči in vsak naj se obrne na Rdeči križ ali Karitas, ker je do tega upravičen ne glede na socialni status," je dejal premier.
Interventni zakon uvaja ukrepe, ki bi jih želeli kasneje uvesti sistemsko za vso državo, je napovedal Golob.
Kot smo še poročali, si Slovenija obeta tudi veliko denarno pomoč Evropske unije.