Majanje kitajskega bančnega sektorja sproža proteste

Kitajsko politično vodstvo si bo letošnje poletje zapomnilo predvsem po soočanju z vrsto kriznih dogodkov, ki preskušajo odzivnost osrednjih oblasti in posledično pod vprašaj spravljajo legitimnost državniške politike predsednika Xi Jinpinga.

Čeprav Xi s postopnim odpravljanjem kolektivnega upravljanja komunistične partije in vodenja države, ki ga nadomešča z naraščajočo avtoritarnostjo, krepi osebni nadzor nad kritičnimi vodstvenimi strukturami azijske velikanke, pa kombinacija naravnih nesreč in vse bolj klavrnih gospodarskih napovedi maje družbeni pakt med vlado in splošno populacijo. Paradoksalno se namere po krepitvi nadzora nad vodenjem države, ki vse bolj spominja na diktaturo, Xiju vračajo v podobi slabitve legitimnosti njegovega političnega vodstva.

Sprva je ob koncu minulega meseca državo prizadelo katastrofalno deževje, ki je resda povzročilo poplave v Pekingu, a glavnina kataklizme je uničila revnejše province severno od prestolnice. Odziv oblasti na povodenj, ki je Ljudska republika ni imela že od zadnje cesarske dinastije, ni bil samo neustrezen in počasen, ampak predvsem nedostojen.

Partijski voditelj severne province Hebei Ni Yuefeng je, medtem ko so številni Kitajci reševali svojo imovino, nekateri pa celo lastna življenja, na kitajskem družabnem omrežju Weibo denimo zapisal, naj kraji v okolici "odločno odigrajo vlogo zaščitniškega nasipa prestolnice".

Čeprav so kitajski državni organi zavrnili namige, da so s preusmeritvijo poplavnih voda na račun obrobja zaščitili prestolnico, grenak priokus Kitajcev ostaja. Zlasti ker je divjanje tajfuna Doksuri zahtevalo več kot 50 življenj, iz svojih domov pa se je moralo izseliti več kot milijon Kitajcev. Tako navajajo uradni podatki, ki pa jim verjame le malokdo.

Kitajci so z veliko mero skepse sprejeli tudi zapoznele objave državnih medijskih trobil, ki so ob utapljanju prebivalcev provinc okoli Pekinga hiteli retroaktivno poročati o dejavnostih predsednika Xija, češ da je ta ve čas pozorno spremljal dogodke na terenu in skupaj s sodelavci narekoval odločitve reševalnim službam.

Brodolom kitajske ekonomske križarke?

Apologija pa, kot kaže, ne bo tako zlahka zalegla pri drugem velikem glavobolu, ki se v gospodarstvu že nekaj časa napoveduje tej ambiciozni azijski velesili. Po divjanju narave namreč kitajskemu političnemu vodstvu zasluženi poletni oddih krati tudi obet viharja na področju nepremičninskega sektorja in panoge bančništva v senci.

Bloomberg tako poroča, da se po slabitvi gospodarske rasti (ta je dvomom navkljub še vedno pri petih odstotkih), naraščajoči brezposelnosti (zlasti med mladimi), šibki notranji potrošnji ter grožnji deflacije, paranoji finančnih trgov pridružuje še negotovost zaradi majanja nepremičninskih velikanov in porajajoče krize v bančnem sistemu v senci.

Vlagatelji zato Peking že dlje časa pozivajo k agresivnejšemu sproščanju monetarne politike, saj njeno postopno rahljanje in skromni koraki spodbujanja splošne potrošnje doslej niso uspeli oživiti zaupanja. A težava, s katero se pri tem soočajo tamkajšnji oblastniki, je, da ekonomska doktrina partije poudarja tako imenovano organsko gospodarsko rast. To pomeni, da bi morle biti v ospredju naložbe v napredne in zelene tehnologije, ne pa ukrepi za spodbujanje že tako prenapihnjenega gradbenega sektorja in proizvodnje cenenih izdelkov brez dodane vrednosti. Vendar je doseganje dvomestne gospodarske rasti, s kakršno se je azijska velikanka ponašala zadnjih 20 let, ob pomanjkanju korenitejših posegov na področju monetarne politike (to je nižanje obrestnih mer), s katerimi bi preprečili drsenje Ljudske republike v deflacijsko spiralo, po ocenah strokovnjakov malo verjetno.

Ena največjih kitajskih bank v sektorju bančništva v senci Zhongrong International Trust namreč zamuja s poplačili za več naložbenih produktov, kar je v Pekingu v zadnjih dneh že sprožilo redke javne proteste upnikov, saj se posledice vse večjega upada trga nepremičnin širijo tudi v finančni sektor.

Podjetje Zhongrong je med največjimi podjetji v 2,9 milijarde dolarjev vredni panogi, ki prihranke gospodinjstev preusmerja v tvegana posojila ter naložbe v nepremičnine, delnice, obveznice in druge tvegane finančne produkte. Po podatkih družbe Use Trust ima podjetje 270 visoko donosnih produktov v skupni vrednosti 39,5 milijarde juanov (5,4 milijarde dolarjev), ki zapadejo v plačilo letos.

Na kitajskih finančnih trgih se poleg tega povečuje pritisk zaradi že omenjenih neobetavnih gospodarskih podatkov, novih pomislekov glede nepremičninskega sektorja in razvijajoče se krize v bančnem sistemu v senci.

Michelle Mood, strokovnjakinja za azijski prostor s kolidža Kenyon, je v komentarju za The Atlantic dejala, da je zaradi ekonomskih tegob pod vprašajem prihodnja legitimnost partijske oblasti, ki se negativnih posledic poskuša obraniti s krepitvijo avtoritarnosti, varnosti in cenzure. "Politična legitimnost komunistične partije, ki je ne podpira več rastoče gospodarstvo, zdaj temelji na cenzuri za nadzor informacij in znanja," je povzela strokovnjakinja.

   

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar