"Na poti v Vilno smo prejeli signale, da se o nekaterih zadevah razpravlja mimo Ukrajine," je predvčerajšnji čustveni zapis na omrežju Twitter začel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Rad bi poudaril, da se to besedilo nanaša na povabilo za članstvo v Natu, in ne na polnopravno članstvo Ukrajine," je bil po navedbah Bloomberga kritičen ukrajinski voditelj, ki se je vrha Nata v litovski prestolnici udeležil v najbolj občutljivem trenutku vojne za osvoboditev domovine.
"Brez primere in absurdno je, da ni določen časovni okvir niti za povabilo niti za članstvo Ukrajine," je bil še nepričakovano oster Zelenski. Njegovo nezadovoljstvo kaže na to, da je v Vilni pričakoval konkretnejša varnostna zagotovila od dvostranskih pogodb za dobavo opreme in orožja, kar pa je resda iztržil.
"Pričakovanja predsednika Zelenskega za povabilo v zavezništvo so bila ali nerealna ali pa je njegov odziv posledica zavestne odločitve, da pritisne na čustva Zahoda," je pričakovanja Ukrajincev glede srečanja zavezništva komentirala predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.
Preberi še
Vrh Nata: Lažji pristopni proces Ukrajine, a brez jasne časovnice
Pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto dveh.
11.07.2023
Jelena Juvan: Dokler je Ukrajina v vojni, polnopravnega članstva ne bo
Vrh Nata zaznamuje pešajoča protiofenziva Ukrajine, ki jo oddaljuje od članstva v zavezništvu.
11.07.2023
Gre Ukrajina po poti Izraela?
Namesto članstva v Natu Ukrajina s statusom zaveznice po vzoru ameriško-izraelskega modela?
11.07.2023
Američani na muho Nata postavljajo Kitajsko
Jelena Juvan: 'Ukvarjanje Nata s Kitajsko je potrebno razumeti v luči interesov ZDA'.
11.07.2023
'Trgovec' Erdogan v Vilni kupčuje s turškim članstvom v EU
Turčija včeraj le prižgala zeleno luč za vstop Švedske v Nato.
11.07.2023
Natov 5. člen potopil ukrajinske upe
Voditelji držav članic, med katerimi je tudi slovenski premier Robert Golob, so namreč zasedanje sklenili brez konkretnih varnostnih in časovnih zavez za vstop Ukrajine v zvezo Nato. Tako kot smo v preteklih dneh na straneh Bloomberg Adria ugotavljali tudi s strokovnjakom za varnostna vprašanja in evroposlancem Klemenom Grošljem, je razvpiti 5. člen severnoatlantskega zavezništva, ki zagotavlja kolektiven odziv na ogrožanje varnosti katere koli izmed članic, s čimer lahko zveza resda deluje odvračalno in preventivno, tudi glavni razlog, da okupirana Ukrajina še naprej in za nedoločen čas ostaja pred vrati zavezništva. "Ključna naloga zveze Nato je odvračalna vloga," še navaja Juvan.
A odvračalni učinek omenjenega člena je v percepciji Natovih članic v odnosu do Ukrajine oziroma podeljevanju članstva tudi razlog, zaradi katerega je Nato Ukrajini po vrhu v Bukarešti leta 2008 tudi tokrat obrnil hrbet. Kot navaja Bloomberg, so Nemčija in nekoliko presenetljivo tudi Združene države Amerike (ZDA) glavni razlog za pesimističen razplet pogajanj, ki sta ga uvodoma napovedovala tudi omenjena sogovornika.
Razlog naj bi bil, kot rečeno, zaskrbljenost glede razširitve konflikta, saj bi se z vstopom države, na čigar tleh divja vojna, ta bistveno razširil. Scenarij katastrofične jedrske vojne z ogroženo Rusko federacijo, kjer je ruski predsednik Vladimir Putin s postavljanjem invazije v kontekst druge domovinske vojne (za prvo Rusi štejejo drugo svetovno vojno) svoj režim vezal na obstoj države, bi bil v primeru sprejetja namreč zelo verjeten razplet konflikta.
Juvan, ki jo Natova zavrnitev Ukrajine ne preseneča, se odločitev zdi primerna, saj bi "njena vključitev v Nato v danih razmerah pomenila neposredno vključenost zveze v vojaški spopad z Rusijo, čemur pa se Nato izogiba že od samega začetka vojne". Dodaja, da je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v svojih številnih izjavah še pred trenutnim vrhom dal jasno vedeti, kakšno je stališče alianse. Zaradi tega, pravi poznavalka, so bila kakršna koli drugačna pričakovanja nerealna. "Ukrajina bo prejela povabilo, ko se bodo članice strinjale in ko bodo izpolnjeni pogoji," je bil denimo v torek jasen prvi mož alianse.
Bloomberg Mercury
Zaradi omahovanja Zahoda vse bolj verjetna zamrznitev vojne
Morda še najbolj skrb zbujajoče pa so navedbe medijev, ki se sklicujejo na vire na pogajanjih, na katerih so odločali o ukrajinskem članstvu. Po teh je Nato odločitev za konservativno različico vstopa Ukrajine sprejel na podlagi pomislekov nekaterih članic, saj bi samodejna podelitev statusa članice napadeni državi spodbudila Putina h krepitvi in podaljšanju vojne. Juvan meni, da ima rusko državno vodstvo vseskozi svoje načrte in kalkulacije v zvezi z vodenjem invazije, zato močno dvomi, da je kakršen koli pomislek v zvezi s tem utemeljen. "Rusija ne odstopa o svojih ciljev v Ukrajini," dodaja predavateljica obramboslovja.
"To (da Ukrajina ostaja brez članstva op. a.) pa pomeni, da se pušča priložnost za barantanje o članstvu v pogajanjih z Rusijo," je bil v zvezi s tem kritičen Zelenski. Ta je misel, da nekatere članice razmišljajo o končnem scenariju, po katerem bi se vojna resda sklenila, vendar bi bil konflikt 'zamrznjen', označil za absurdno. V tem primeru bi namreč Rusija obdržala zasedena ozemlja, ukrajinsko pogajalsko izhodišče pa bi bilo tako močno oslabljeno. S to izjavo je ukrajinski voditelj pred včerajšnjim zaključkom vrha požel kar nekaj kritik, češ da Ukrajina oziroma njeno državno vodstvo ni hvaležno in zadovoljno z doslej izkazano pomočjo zaveznic.
"Kot sem že dejala, prvi pogoj je konec vojne," razmišlja Juvan. Strinja se s tem, da bo članstvo Ukrajine v Natu in usodo glede njene ozemeljske celovitosti "odvisna od številnih dejavnikov, v prvi vrsti od tega, kako se bo vojna končala in kdo bo iz nje izšel kot zmagovalec".
Bloomberg Mercury
Ukrajinska usoda v rokah kluba G7?
Negativnim posledicam kupčkanja znotraj zavezništva, za katerega Juvan navaja, da je resda v prvi vrsti varnostno, da pa so odločitve posledica političnega razmisleka, se bodo najbolj zavzeti ukrajinski zavezniki (zlasti Združene države Amerike) poskušali izogniti z dvostranskimi zavezami. Tako so poseben program sodelovanja in pomoči po navedbah Bloomberga ob robu zasedanja pripravile tudi države članice skupine najrazvitejših držav G7, ki so jo ne nazadnje kitajski mediji označili za "ekonomsko zvezo Nato".
Jelena Juvan, ki jo Natova zavrnitev Ukrajine ne preseneča, se ta odločitev zdi primerna, saj bi "njena vključitev v Nato v danih razmerah pomenila neposredno vključenost zveze v vojaški spopad z Rusijo, čemur pa se Nato izogiba že od samega začetka vojne".
Večletni program sodelovanja, ki v mnogočem spominja na posebno zavezništvo med ZDA in Izraelom, med drugim vključuje več orožja in opreme, povečanje in pospešitev postopkov izmenjave obveščevalnih podatkov ter krepitev podpore kibernetski obrambi. Sporazum vključuje tudi razširitev programov usposabljanja ter razvoj ukrajinskih industrijskih zmogljivosti. Britanski premier Rishi Sunak, ki je bil eden glavnih pobudnikov, je najavo pospremil s pompoznimi besedami, da gre za sporazum, ki bi lahko "Evropi kočno prinesel mir".
Bloomberg navaja, da bo ameriški predsednik Joe Biden klavrn iztržek vrha poskušal predstaviti kot uspešen rezultat globalnega udejstvovanja njegove administracije. V včerajšnjem osrednjem govoru je ta poudaril, da sta diplomacija in pomoč ZDA okrepili varnost Ukrajine. "Danes smo članice skupine G7 objavile skupno izjavo o podpori Ukrajini, v kateri jasno zagotavljamo, da bo naša podpora Ukrajini trajala dolgo v prihodnost," je povedal. Ustvarjanje optimističnega vtisa ima namreč zanj dvojni namen: vzdrževanje sloge zahodnih zaveznikov v luči mukotrpno počasne ukrajinske protiofenzive in prizadevanja v smeri ponovne izvolitve za položaj predsednika ZDA. Biden se namreč tudi pred domačo javnostjo poskuša uveljaviti kot zunanjepolitični strokovnjak, sposoben oblikovanja povezovalne diplomacije v razdrobljenem svetu.
Vendar pa je Juvan glede dvostranskih sporazumov skeptična, vsaj v tem, da bi lahko v znatni meri nadomestili članstvo v Natu. Pravi, da je pri zadnjem pomembno predvsem to, "da gre za sistem kolektivne obrambe, in kot takšnega ga ne more nadomestiti noben bilateralni sporazum." To pa je tudi glavni razlog, zaradi katerega si Ukrajina tako zelo želi članstva, ki pa ob trajanju sovražnosti ni možen.
A četudi do tega pride (konec vojne in ukrajinsko članstvo), pravi, ostaja odprto in ključno vprašanje, kako bo to Rusija sprejela oziroma "če bo to sploh kdaj sposobna sprejeti". Ruski razlogi za vojno so namreč obrambni v smislu omejevanja širitve Nata na vzhod oziroma njegovega približevanja ruskim mejam. Zato je ukrajinsko članstvo v Natu med vojno ali po njej težko predstavljivo.
.webp){kind=icon}
