Boštjančič: 'Proračuna za 2024 in 2025 vzdržna, zmagovalcev ni'

Vlada se je danes posvetila pripravi predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Zgornja meja skupne porabe je že nekaj časa določena, in sicer za leto 2024 pri 15,3 milijarde evrov, za leto 2025 pa pri 15,9 milijarde evrov. Ministri, med katerimi danes ni bilo Danijela Bešiča Loredana, ki je v petek podpisal odstopno izjavo, pa so določili še razrez izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih.

Prihodnje leto bodo v veljavo spet stopila fiskalna pravila, ki so bila od leta 2020 manj stroga zaradi pandemije covida-19. Prihodnje leto bo meja za odhodke slovenskega proračuna, kot so sklenili danes, pri 15,23 milijona evrov, kar je 300 milijonov evrov manj, kot je bilo v že sprejetem proračunu, je pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič.

S tem vlada, kot pravi minister, sledi cilju znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Odhodki bodo v 2024 sicer za 10 odstotkov višji od realizacije lanskega proračuna ter več kot 50 odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019. V letu 2025 je višina odhodkov določena pri 15,9 milijarde evrov.

"Proračunski porabniki nikoli niso popolnoma zadovoljni z razrezom. Nobena skrivnost ni, da naj bi ponovno veljala fiskalna pravila. V zadnjih treh letih smo se zaradi dveh kriz navadili, kot da je sredstev neomejeno, čeprav temu nikoli ni bilo tako. A v letih 2024 in 2025 bo treba delati tako, da bo proračun javnofinančno vzdržen. Pri tem ni zmagovalcev in poražencev," pa je odgovoril na vprašanje, kateremu ministrstvu vlada jemlje največ sredstev. Razreza podrobneje ni komentiral.

Prioritete vlade pri pripravi proračunskih dokumentov:

• Zdravje;
• Znanje, ne le tisto, ki je vključeno v šolske resorje, temveč tudi digitalizacija;
• Mladi - stanovanjska politika, brezplačna kosila.

 

Ministrstva morajo do 22. avgusta pripraviti načrt porabe, končna ocena prihodkov in proračunskega primanjkljaja pa bo znana septembra, ko bo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (RS) predstavil jesensko gospodarsko napoved.

Na dnevnem redu so imeli ministri danes še predlog sprememb načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Vlada je potrdila predlog spremembe načrta, ki bo do konca tega tedna poslan v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj, končno potrditev pa pričakujejo jeseni.

Spremembe so bile, tako Boštjančič, potrebne zaradi spremenjenih okoliščin, kot je znižanje višine razpoložljivih nepovratnih sredstev zaradi boljše razvitosti v 2020 in 2021 in novega poglavja REPowerEU, za katerega ima Slovenija na voljo dodatnih 122 milijonov evrov. "Vlada ne posega v osnovni koncept načrta," pravi Boštjančič.

Vlada za izvedbo ukrepov načrta predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 545 milijona evrov povratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter 122 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za ukrepe REPowerEU."

Vse načrtovane naložbe iz načrta morajo biti zaključene do sredine leta 2026. Vlada je v načrtu ohranila gradnjo kampusa ljubljanske medicinske fakultete na Vrazorjevem trgu, saj so dobili zagotovila, da bo ta projekt izveden znotraj določene časovnice. So pa iz tega umaknili gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru. Ker obstaja tveganje, da projekt ne bo končan znotraj zastavljenih rokov, se bo izvedel v celoti z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici, je še pojasnil minister.

*Dopolnjeno s podrobnostmi za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost v zadnjem odstavku.