Vroče poletje pred vlado: Vse več rožljanja s stavkami

Vlada se je znova znašla pred velikimi pričakovanji sindikatov. Če so pozimi bili najbolj glasni v zdravstvu, je vlada takrat njihovo nezadovoljstvo deloma uspela ukrotiti z napovedjo ločenega plačnega stebra. A ob robu pogajanj o novem plačnem sistemu, ki bo imel več stebrov, se v javnem sektorju počasi kopičijo stavke nezadovoljnih: poleg visokošolskih učiteljev naj bi s stavko rožljali sodniki, na Fursu niso nič bližje dogovoru s stavkajočimi cariniki, nezadovoljni so tudi v drugih sektorjih.

Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerjih v okviru ločenih stebrov bodo sindikati in predstavniki vlade nadaljevali prihodnjih teden, je za Bloomberg Adria pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivalšek. Prav tako se bodo prihodnji teden nadaljevala tudi ločena pogajanja z nekaterimi sindikati, ki že stavkajo.

Glavni pogajalec v javnem sektorju sicer ni zadovoljen s prvimi orisi vladnega predloga za odpravo plačnih sorazmerij, saj je bil, kot je dejal, znesek v višini 267 milijonov evrov nižji od pričakovanj in sindikalnega videnja nesorazmerij, ki so se po njegovem mnenju zgodila zaradi dogovorov v zdravstvu in socialnem varstvu. Zato bodo sindikati pripravili svoj predlog. "Prepričan sem, da bo sindikalni predlog, ko bo pripravljen, bistveno drugačen od tega, kar je pripravila vladna stran," je napovedal.

Zaostritev stavke na Fursu?

Medtem ko so vlada in pogajalci še daleč od kakšnih konkretnih rešitev, v ozadju počasi, a vztrajno vre. Od začetka prejšnjega tedna že stavka del zaposlenih na Fursu, a je zavezanci po navedbah sindikata zaenkrat ne občutijo. Stavkajoči iz Sindikata carinikov Slovenije zahtevajo zvišanje plač za pet plačnih razredov, poleg tega pa še štiriodstotni dodatek k bruto plači zaradi zakonske določbe, da uslužbenci finančne uprave ne smejo opravljati dejavnosti, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, ter dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje interesov po zakonu o javnih uslužbencih ali drugem zakonu.

Predsednik sindikata Dušan Pečnik, ki prejšnji teden ni izključil možnosti zaostritve stavke, pa je za Bloomberg Adria dejal, da do tega ta teden še ne bo prišlo, saj čakajo na nadaljevanje pogajanj z ministrstvom za finance, ki bodo potekala v torek. Vladna stran jim je sicer ponudila predlog za odpravo plačnih nesorazmerij z dvigom za en plačni razred.

Upa, da bodo v torek z ministrstvom za finance uspeli doseči vsaj dogovor glede nezgodnega zavarovanja, medtem ko bo vprašanje plačila dodatkov in vrednotenja dela najverjenteje ostalo odprto za usklajevanje znotraj stebrov. "Zanima me, kakšna bo reakcija glede vrednotenja omejitev. Nimamo še nobene informacije, ne vemo niti, ali bi šlo to čez dodatke ali plačni razred," je pojasnil.

Uslužbenci finančne uprave morajo sicer med stavko opravljati nujna dela in naloge finančne uprave ter z njimi povezane podporne naloge, če bi njihovo neopravljanje lahko ogrozilo finančno stabilnost, blagovni promet ali izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države.

Kaj pa sodniki?

Že dalj časa so s svojimi položaji nezadovoljni tudi sodniki, ki jim je premier Robert Golob pred časom napovedal dvig plač, a je nato vlada ocenila, da do tega ne more priti, saj da bi bilo to neustavno. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v pogovoru za Siol dejala, da na nekaterih sodiščih zaradi nezadovoljstva že napovedujejo tiho, belo stavko. "To pomeni, da bodo počasi zmanjševali obseg dela v smislu razpisovanja glavnih obravnav. Slišali smo ideje, tudi od sodnega sveta, da bi sodniki eventualno prešli nekako na ritem, kot ga imajo v času sodnih počitnic, torej da bi obravnavali samo nujne zadeve."

Črt Piksi

Po njenih besedah so s sodniki in tožilci sicer že blizu dogovora, s katerim bi se plačna reforma zanje uveljavila že z letom 2024. A več o tem še ni želela povedati. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, je za Bloomberg Adria ocenila, da je dejstvo, da je med sodniki veliko nezadovoljstva, a trenutno potekajo pogovori na ravni posvetovalne skupine, v kateri sodeluje sodniško društvo, Vrhovno sodišče in Sodni svet na eni strani ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje na drugi strani, in sicer za sistemsko odpravo neustavnega stanja na področju materialne sodniške neodvisnosti. "Pogovori so konstruktivni in menimo, da se bližajo zaključni fazi, zato jih prav tako še ne želimo komentirati," je ocenila.

Ministrica je sicer nedavno v pogovoru za Bloomberg Adria dejala, da so bili sodniki deset let in več skorajda tiho, medtem ko so sindikati drugih poklicnih skupin vedno znova terjali dodatke. Plače sodnikov se vrsto let sploh niso usklajevale, zaradi česarje padla realna vrednost njihovih plač. Razkorak v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami v javnem sektorju je 20-odstoten – in to se ji zdi neustrezno.

Znova bodo stavkali tudi v visokošolskem sindikatu

Že prejšnji teden so stavkali člani visokošolskega sindikata Slovenije, ki so izpostavili potrebo po odpravi plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu. Od lanskega leta zahtevajo ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja od jeseni po navedbah sindikata niso prinesla rešitev. Ker jim vlada ni prisluhnila, bodo s stavko nadaljevali 13. in 14. junija, nam je pojasnil vodja pogajalcev na sindikalni strani Gorazd Kovačič. Po njegovih besedah skuša vlada ločene zahteve zapakirati v pogajanja o oblikovanju plačnih stebrov.

 

Če bo potrebno, pravijo, da bodo s stavko nadaljevali jeseni. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v odzivu na njihove stavkovne dejavnosti dejal, da so bila nedavno predstavljena vladna izhodišča, s čimer so postavljeni pogoji, da se "premaknejo stvari tudi na tem področju in resnično upam na konstruktivni pristop visokošolskega sindikata."

 

Sonja Ravbar

Nezadovoljni so tudi v sindikatu osebnih asistentov, ki zahteva zadostno financiranje dejavnosti, sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost osebne asistente ter sprejetje standardov in normativov dejavnosti. Stavkajoči sicer poleg višjih plač za pet plačnih razredov zahtevajo štiriodstotni dodatek k bruto plači zaradi zakonske določbe, da uslužbenci finančne uprave ne smejo opravljati dejavnosti, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, ter dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje interesov po zakonu o javnih uslužbencih ali drugem zakonu.

*Dopolnjeno z odvisom Slovenskega sodniškega društva.