Alenka Bratušek: 'Letalski prevoznik proračunu ne bi povzročal gromozanskih težav'

Ob prvi obletnici vlade Roberta Goloba je bilo na včerajšnji novinarski konferenci slišati veliko govora o nalogah aktualne vlade, ki jih ta doslej še ni uspela izpolniti, a ostajajo na seznamu prioritet. Poleg številnih reform, od zdravstvene, javnega sektorja pa do sprememb na področju davkov, je ena izmed pomembnih nalog, ki si jih je v tem mandatu zadala vlada, tudi izboljšanje letalske povezljivosti naše države.

Umeščanje države na zemljevid letalskih povezav je namreč v 21. stoletju brez dvoma nujen garant za nadaljnji gospodarski razvoj katerekoli države. Za letalski promet pristojna ministrica v Golobovi vladi, Alenka Bratušek, je danes ob predstavitvi dveh letalskih študij podala svoj pogled na aktualno vprašanje o smiselnosti in načinu ustanavljanja nacionalnega letalskega prevoznika. Prav slednji je po njenem eden izmed glavnih načinov, kako izboljšati tozadevno povezljivost naše države.

Slovenijo izguba Adrie Airways letno stane preko 400 milijonov evrov

Bratuškova je v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejala, da ima vlada na mizi konkretne realne ocene slabega stanja letalske povezljivosti naše države, ki po njenem razkrivajo obsežne negativne vplive na slovensko ekonomijo. S tem je mislila na dve opravljeni študiji, kjer ena govori o o številu potnikov in druga o posledicah, ki jih zaradi slabe povezljivosti nosi država. Študiji sta predstavila Matej Eljon, direktor družbe Melkom, in ekonomist Jože P. Damijan.

Slaba povezljivost po ministričinih besedah znaša "več 100 milijonov evrov negativnih učinkov na slovensko gospodarstvo". Čeprav je sama naklonjena ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika, pa odločitve vlade ni želi prejudicirati, pravi. Pri tem opozarja, da je do želenega cilja še nekaj korakov v "zapletenem postopku, ki terja ogromno usklajevanja."

Ejlon v svoji študiji navaja, da je stopnja obnove letalskega prometa po pandemiji na evropski ravni 89-odstotna, medtem ko je pri nas le 43-odstotna. "Če gledamo, kakšno možnost ima potnik iz Ljubljane, da potuje na neko destinacijo direktno, ali na način, da prestopi na enem od vozlišč, imamo stopnjo obnove 55-odstotno, Evropa pa 64-odstotno," je povedal ob predstavitvi.

 

 

V zvezi s pomisleki, da bi bila posledica takšne rešitve letalske povezljivosti kvečjemu izguba, je pristojna ministrica izrazila začudenje: "Če bodo projekcije kazale, da bo podjetje poslovalo z izgubo, tega podjetja ne bo." Bratuškova ob tem dodaja, da v takšnem primeru projekt sploh ne bo dobil zelene luči Evropske komisije (EK). Kljub temu, da bi bili zagonski in uvodni stroški delovanja znatni, kar naprej pomeni, da je lahko začetno poslovanje tudi negativno, sama meni, da bi se poslovanje popravilo "na srednji ali daljši rok."

Kljub temu je ekonomist Matej Lahovnik v zvezi z ustanavljanjem letalskega prevoznika za Bloomberg Adria že pred časom povedal, da bi bil takšen projekt neracionalna poraba proračunskega denarja. ''Tudi najbolj nerazgledani politiki bi lahko počasi razumeli, da je država neprimerna lastnica letalske družbe in da je neracionalno vlagati državni denar v takšne naložbe,'' je bil piker.

Bratuškova je v zvezi s časovnico projekta povedala, da "govorimo o letu in pol ali dveh letih trdega dela. Želim pa si, da ministrstvo dobi mandat, da gremo s postopki in iskanjem dodatnih argumentov naprej," je dejala in pojasnila, da bi do tega lahko prišlo v prihodnjih 14 dneh.

V povezavi s stroški projekta je Bratuškova dejala, da se začetni strošek ustanovitve novega prevoznika šteje v več 10 milijonih evrov, a je to javnofinančno izvedljivo. "To ni nekaj, kar bi državnemu proračunu povzročalo gromozanske probleme. Govorimo namreč o dokapitalizaciji, sredstva zanjo se namenijo iz B-bilance proračuna in ta sredstva ne vplivajo na primanjkljaj. Ne glede na vse, pa je treba tudi s tem davkoplačevalskim denarjem delati racionalno," je povedala.

Po izračunih študije Eljona bi nova letalska družba v prvih šestih letih lahko pridelala za 35 milijonov evrov izgube. Pri tem naj omenimo, da je država Adrio Airways med letoma 2007 in 2016 dokapitalizirala s 68 milijoni evrov. Avtor študije še navaja, da so bili skupni ekonomski učinki Adrie Airways na slovensko gospodarstvo (na letni ravni) ocenjeni na 262,5 milijona evrov. Skupne letne izgube zaradi stečaja našega nekdanjega letalskega prevoznika pa so ocenjene na dobrih 435 milijonov evrov, če k temu prištejemo še izpad na račun turizma.  

Depositphotos

 

Lahovnik pa je ob tem za naš medij povedal še, da bi ''kakršna koli nova letalska družba bi bila odvisna od državnih pomoči in bi tako postala nova proračunska postavka države.'' Pri čemer je ekonomist namignil, da bi ta denar raje porabili za druge kritične projekte, med katerimi je moč najti tudi takšne, ki vlado po oceni Goloba čakajo v do konca mandata: ''Država mora vlagati v zdravstvo, šolstvo in osnovno infrastrukturo, ne pa se igrati podjetništvo z ustanavljanjem letalske družbe.''  

Kot je dejala ministrica, sama ne želi vplivati na končno odločitev vlade, vendar pa smo iz vrst vladne ministrske ekipe zaznali kvečjemu bolj mlačne odzive. Tako je finančni minister Klemen Boštjančič v zvezi s tem projektom izrazil mnenje, češ da je glede na njegove "osebne izkušnje konzervativen glede tega."

Nacionalni letalski prevozniki praviloma niso zgodbe o uspehu

V regiji imajo nacionalnega letalskega prevoznika na Hrvaškem, v Srbiji in Albaniji. Prav toliko je tudi držav, v katerih nacionalnega letalskega prevoznika (več) ni. Zgodba Adrie Airways je znana. Nacionalnega letalskega prevoznika so približno 15 let imeli tudi v Makedoniji. Letalska družba MAT je zaradi milijonskih dolgov v stečaju pristala leta 2010. Z nacionalno letalsko družbo so eksperimentirali tudi v Bosni in Hercegovini. Ustanovili so jo leta 2017, že leta 2019 je zašla v finančne težave. Leta 2020 je ustavila vse dejavnosti. Na drugi strani hrvaška družba Croatia Airlines po 33 letih še vedno obratuje. V zadnjih 15 letih je podjetje z manjšim dobičkom poslovalo petkrat.

Srbski nacionalni letalski prevoznik Air Serbia je eden redkih, ki posluje z dobičkom. Podjetje je januarja poročalo, da so v letu 2022 ustvarili 21 milijonov evrov dobička – in to brez državne pomoči. Družba je od leta 2014 z izjemo pandemskih let 2020 in 2021 poslovala z dobičkom.

Razlog za njihov uspeh po besedah poznavalca in solastnika letalske družbe Amelia International Milana Krajnca tiči v dejstvu, da so ''presegli institucionalne okvirje. Direktor podjetja je Čeh. Ne predstavljam si, da bi v Sloveniji dovolili, da bi nacionalnega prevoznika vodil tujec." Poleg tega je po njegovem mnenju podjetje pametno zastavilo prometno politiko, torej izbor destinacij. Ob tem je Kranjc, ki načeloma pozdravlja namere glede ustanavljanja nacionalnega prevoznika, za naš medij povedal še, da so Srbi "zelo previdni tudi pri nabavi letal, saj ne kupujejo novih." Tudi slednje bo ena izmed ključnih sestavin, ki bo ključna pri smelem uresničevanju projekta ustanavljanja oziroma oživljanja nacionalnega letalskega prevoznika.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar