Vlada z izhodišči prenove plačnega sistema, na potezi sindikati

"Plačni sistem ne bo več enoten, ker bo popolnoma drugačen," je že februarja napovedal premier Robert Golob. Po več urah razprave pa je dejal, da v Sloveniji enotni plačni sistem že dolgo ne deluje. Zdaj je vlada sindikatom javnega sektorja posredovala izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij pri osnovnih plačah. Vlada bo izhodišča uradno predstavila prihodnji ponedeljek.

V dokumentu, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija (STA), so natančneje opredeljene predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal novi zakon. Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najkasneje julija – s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024.

Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi pa leto kasneje, s 1. januarjem 2026. Plačni razredi funkcij naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2027, pišejo pri STA.

Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.

Manjši razpon med plačnimi razredi

Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov; razpon med plačnimi razredi, sedaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača okoli 1.203 evre, bi osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8.465 evrov bruto, je razvidno iz predlagane nove lestvice.

Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi imeli zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice nižjo plačo.

Orientacijska delovna mesta v kolektivni pogodbi za javni sektor bi ukinili, "saj niso odigrala svoje vloge pri vrednotenju primerljivih delovnih mest", ocenjuje vlada. Načelo primerljivosti, torej enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, bi zato v prenovljenem sistemu uveljavili znotraj plačnih stebrov.

Hitrejše napredovanje v začetku kariere

Izhodišča pri prenovi sistema napredovanja predvidevajo zmanjšanje pomena senioritete v veljavnem sistemu. Ob tem bi omogočili hitrejše napredovanje v začetku kariere in ukinili napredovanje na podlagi ocen. Ohranili bi dosedanje število možnih napredovanj, torej pet plačnih razredov v nazivu in deset plačnih razredov brez naziva. Kriterije za napredovanje bi vzpostavili znotraj posameznega stebra, ob tem pa bi vzporedno prenovili sistem kariernega napredovanja, je zapisano v dokumentu.

Poleg sedanjih dodatkov vladna izhodišča predvidevajo še tri nove, in sicer dodatek za deficitarnost, za razvoj kadrov in za izjemne dosežke na nacionalni ravni. Prenovili bi sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, pa tudi določili merila in kriterije, ki so neposredno povezani z rezultati in učinkovitostjo dela. Merila in kriterije bi določili po plačnih stebrih.

Po predlogu vlade bi združili redno delovno uspešnost in povečan obseg dela, posebej bi uredili plačilo povečanega obsega dela zaradi povečane učne ali pedagoške obveznosti v izobraževanju. Masa plač za delovno uspešnost bi znašala pet odstotkov mase osnovnih plač, pri tem pa bi se po posameznih plačnih stebrih masa lahko povečala, če financer za to zagotovi dodatna sredstva. Vlada tudi predlaga, da se delovna uspešnost ne izplačuje do začetka uporabe novih pravil glede nagrajevanja delovne uspešnosti.

Plačni stebri bi ostali

V plačnih stebrih bi se ohranila razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in tarifne razrede. Zaradi ustreznejše izvedbe načela primerljivosti in zaradi upoštevanja specifičnosti bi se v prenovljenem sistemu funkcionarji in javni uslužbenci, vključno z direktorji, ravnatelji in tajniki, torej plačna skupina B, dodatno razvrstili v plačne stebre.

V prvem plačnem stebru bi bili funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, ki sodijo v plačno skupino A. V drugem stebru bi bili javni uslužbenci v državnih organih, občinah, v javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter pooblaščene uradne osebe (policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, pravosodni policisti, pristaniški nadzorniki, občinski redarji, gasilci).

V plačni steber zdravstva in socialnega varstva bi se glede na izhodišča uvrščali javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, ki sodijo v plačne skupine B, E, F in J, v steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi pa bi se uvrščali uslužbenci, ki sodijo v plačne skupine B, D, G, H in J. V zadnji, peti steber bi bili po predlogu uvrščeni javni uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, to sta plačni skupini I in J, z izjemo gasilcev, ki so v stebru z drugimi pooblaščenimi osebami.