Vlada je s koalicijskimi poslanci na Brdu pri Kranju nadaljevala z načrtovanjem reform. Po zdravstveni sta na vrsto prišli reformi plačnega sistema in stanovanjske politike. Na obeh področjih so se najprej seznanili z analizo stanja, opravili razpravo ter določili prioritete in časovnico izvedbe reforme. "Plačni sistem ne bo več enoten, ker bo popolnoma drugačen," je že dopoldne napovedal premier Robert Golob. Po več urah razprave pa je dejal, da v Sloveniji enotni plačni sistem že dolgo ne deluje.
In kako se bo vlada lotila reforme enotnega plačnega sistema? Golob pravi, da bo korakov več, eden od njih bodo tudi pogajanja o sedanjih plačnih razmerjih. Ostali koraki bodo, kot je zagotovil, podrobneje predstavljeni v prihodnjih dneh.
Napovedan potek reforme javnega plačnega sistema:
Preberi še
Velike napovedi, časa pa malo: Kje se bo začela reforma zdravstva?
Analiza zdravstva, na kateri je ministrstvo za zdravje intenzivno delalo mesec dni, kaže na že znane težave.
20.01.2023
Reforma zdravstva: Namesto samoplačništva prostovoljna zavarovanja?
Koalicija se bo pri zdravstveni reformi najprej lotila poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja se odmika.
20.01.2023
Se z zdravstveno reformo odmika ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
Ministri in poslanci so na vrhu koalicije več ur pretresali poročilo o razmerah v zdravstvu, ki bo javno predstavljeno v petek.
18.01.2023
Ekonomist Mitja Kovač opozarja vlado: 'Lov na plače je odprt'
O vladnem dogovoru s sindikati in vplivu na javne finance smo govorili z ekonomistom, ki opozarja, da je enotni plačni sistem mrtev.
20.01.2023
In kdaj bo končana? Do aprila bo pripravljen dogovor o odpravi plačnih anomalij, za širšo reformo potrebnega več časa. Reforma bi lahko trajala tudi več let, pravi premier Robert Golob.
Poleg reforme javnega plačnega sistema so danes obravnavali tudi stanovanjsko reformo. Kolicija je enotnega mnenja, da mora biti glavni nosilec gradnje javnih stanovanj javni sektor, torej republiški stanovanjski sklad, zato je treba povečati priliv javnih sredstev v sklad. Poleg tega naj bi se v gradnjo vključila tudi državna zemljišča v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), pa tudi zadruge. Cilj vlade je, da se na trgu pojavijo stanovanja, dostopna čim širšemu krogu najemnikov, ter da se cene najemnin in stanovanj na dolgi rok znižajo.
Vlada še nima okvirnih podatkov, koliko bodo reforme stale državo, zato tudi še ne morejo iti v pripravo rebalansa proračuna, pravi Golob.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je zagotovila, da je koalicija "blizu temu, kar želi doseči", in da je prenova plačnega sistema nujna. Po njenih besedah so se zavezali ambiciozni časovnici in trdemu delu. "Gre za najtrši oreh, od katerega bodo odvisne ostale reforme," je ocenila predsednica Socialnih demokratov. Tudi minister za delo Luka Mesec je bil zadovoljen s potekom koalicijskega vrha. Čeprav je vsako leto sredstev za plače v javnem sektorju več, je vedno več tudi nezadovoljstva. Zagotovil je, da bodo najprej odpravili situacijo, v kateri so nekatere plače v javnem sektorju pod minimalno plačo.
O reformi stanovanjske politike pa je dejal, da bo zaradi diskfunkcionalnosti trga sistem postavljen pluralno in "ne bodo stavili vsega na enega konja". Zelo jasno naj bi bili postavljeni kriteriji, kdo lahko vstopa na trg javnih sredstev in pod kakšnimi pogoji se lahko gradijo javna stanovanja.
Cilj koalicije je do konca mandata vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo tri tisoč javnih stanovanj na leto. Za to naj bi se iz proračuna letno namenilo približno sto milijonov evrov.
* Dopolnjeno s podatki o številu novih javnih stanovanj.
.webp){kind=icon}
