Na Gospodarski zvezi Slovenije (GZS) so pripravili izračune, kako bo novi zakon o dohodnini vplival na neto prejemke. Njegovo izvajanje je sicer še pod vprašajem, saj je bila vložena pobuda za ustavno presojo. "Kumulativna izguba neto prejemka bo najmanjša za prejemnike minimalnih plač in za mlade," pravijo pri GZS.
Po podatkih GZS bo v treh letih (od 2023 do 2025) kumulativna izguba neto prejemka za zaposlenega s povprečno plačo znašala 1.170 evrov, za tiste z dvakratnikom povprečne plače bo izguba znašala 1.485 evrov in za vse s šestkratnikom povprečne plače bodo skupni prejemki sedem tisoč evrov nižji glede na predhodno novelo zakona o dohodnini. "Za primerjavo bo prejemnik minimalne plače v tem obdobju prejel za 240 evrov nižji prejemek," so izračunali na GZS.
V primerjavi z Janševo novelo, ki je začela veljati marca 2022, bodo dolgoročno prejemke izgubljali vsi zaposleni, opozarjajo predstavniki 13 delodajalskih in drugih interesnih organizacij, ki so še pred vloženo pobudo pozivali k ustavni presoji. Uvedene spremembe Golobove vlade namreč pretežno povečujejo obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino ali večajo obdavčitev dohodkov od nepremičnin, prav tako pa ponovno uvajajo davčno manj ugodno obravnavo prodaje lastnih delnic podjetjem.
Preberi še
Šmuc: Brez pametne davčne reforme ne bo več visoke gospodarske rasti
Pogovarjali smo se s Sonjo Šmuc, eno od pobudnic ustavne presoje novega dohodninskega zakona.
04.01.2023
Zakon o dohodnini bo presojalo ustavno sodišče
Poslanci SDS in NSi vložili zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o dohodnini.
30.12.2022
Davčni strokovnjaki o vladnih načrtih davčne reforme
Vlada za leto 2023 napovedala oblikovanje široke davčne reforme, ki bo upoštevala specifično strukturo davčnih prihodkov v Sloveniji.
20.12.2022
"Sedaj so vse oči uprte v Ustavno sodišče RS, ki mora v čim krajšem času odločiti o zadržanju izvajanja novele zakona," so jasni delodajalci. Kdaj bo ustavno sodišče odločalo o omenjeni pobudi, še ni znano; njihov odgovor še čakamo. Če lahko sklepamo, da je ustavno sodišče danes odločalo o pobudi glede novele zakona o RTV, ki je bila vložena le dan pred pobudo o ustavni presoji novele zakona o dohodnini, bi se pobuda presoje novele dohodninskega zakona lahko uvrstila na dnevni red prihodnje seje, ki bo čez teden dni.
Vsem na minimalni plači letos 210 evrov višji prejemki
Za okoli 210 evrov več, kot je bilo predvideno, se bo na letni ravni povečal neto prejemek vseh, ki prejemajo minimalno plačo, pišejo na GZS. "To je posledica višje dodatne splošne olajšave za tiste z najnižjimi dohodki," dodajajo. V treh letih bo takšen zaposleni vseeno prejel 240 evrov nižji neto prejemek kot pred spremembo. Z rastjo bruto minimalne plače namreč postaja učinek dviga dodatne splošne olajšave manj pozitiven od dviga splošne olajšave. "To pomeni, da bo neto plača za prejemnike minimalne plače v letih 2024 in 2025 kljub vsemu nižja kot pred spremembo," razlagajo na GZS.
Mladi zaposleni, stari do 29 let, so po zadnji spremembi upravičeni do 1.300 evrov olajšave. Takšnih je po podatkih GZS okoli 134 tisoč oseb. "Te bodo tako pri dva tisoč kot štiri tisoč evrih bruto plače na račun prejele več kot prej, saj je olajšava za mlade višja od znižanja splošne olajšave," poudarjajo na GZS, a hkrati opozarjajo, da bo to veljalo zgolj za leti 2023 in 2024, v letu 2025 pa ne več.
GZS proti uskladitvi minimalne plače, večji od minimalne zakonske obveze
Po napovedih ministra za delo Luke Mesca naj bi se minimalna plača povišala za sto evrov neto, kar je več, kot zahteva zakon. Neto minimalna plača bo po oceni GZS zaradi učinkov sprememb novele zakona o dohodnini še okoli dve odstotni točki višja od medletne inflacije. Še večji dvig po njihovem prepričanju ni ustrezen.
"V konkurenčnih evropskih gospodarstvih so zelo zadržani celo do dvigov v višini lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in tem daljše obdobje nadpovprečne (nad dvema odstotkoma) rasti cen v gospodarstvu," so poudarili v sporočilu za javnost.
Kot so dodatno izpostavili, novi izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin, zato dodatna uskladitev minimalne plače z višjim odstotkom od letne inflacije ni potrebna. "Višina minimalne plače po kupni moči v Sloveniji med državami, ki imajo ta institut, je že zdaj sedma najvišja," poudarjajo na GZS.
Ob tem ima po njihovih besedah Slovenija med vsemi državami Evropske unije (EU) najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo, saj minimalna plača znaša 55 odstotkov povprečne plače.