.webp){kind=icon}
Mineva pol leta, odkar je zaprisegla vlada Roberta Goloba (1. junija 2022). Pogledali smo, kateri dogodki so zaznamovali njen dosedanji mandat.
Energetska kriza je verjetno najbolj zaznamovala prvih šest mesecev Golobove vlade. K njej je najbolj pripomogla ruska invazija na Ukrajino, ki se je zgodila konec februarja. Cene energentov pa so se že jeseni 2021 dvignile nad dolgoletno povprečje. "Izhodiščna točka za delo naše vlade je bila slaba," je prvih šest mesecev dela vlade v četrtek komentiral Bojan Kumer, minister za infrastrukturo. Sodeč po novembrski raziskavi Mediane Golobovo vlado podpira 60 odstotkov Slovencev, dobrih 30 pa je ne podpira.
Med voditelji evropskih držav – je po pisanju Bloomberga – slovenski premier Robert Golob verjetno eden najbolj kompetentnih sogovornikov za področje energetike. Konec koncev je bil predsednik uprave prodajalca električne energije Gen-I od leta 2006 do začetka 2022, ko mu niso potrdili novega mandata.
Kljub premierjevemu nespornemu poznavanju področja energetike v politiki argument moči praviloma povozi moč argumenta. Na evropski ravni spopad z energetsko krizo ni potekal čisto po željah slovenske vlade, saj pri tovrstnih odločitvah praviloma prevladajo interesi najmočnejših držav Evropske unije (EU). "Evropska komisija nam ta moment ni v pomoč, ker ni odigrala vloge, za katero smo jo želeli, da jo – predvsem v smislu solidarnosti in subvencioniranja stroškov elektrike in plina," je dogajanje na evropskem političnem parketu komentiral minister za gospodarstvo Matjaž Han. "Slovenska država se je znašla po svoje in v korist naših ljudi." Kako?
Za mala podjetja in obrtnike je vlada omejile cene elektrike in plina. Za velike poslovne odjemalce je določila mehanizem oblikovanja cene električne energije. Za subvencioniranje povišanih stroškov elektrike in plina je za leti 2022 in 2023 namenila 930 milijonov evrov. Dodatnih 750 milijonov evrov je vlada zagotovila za poroštva energetskim podjetjem in 180 milijonov evrov za ugodna likvidnostna posojila podjetjem. Posebno pomoč je namenila tudi kmetom in ribičem.
Za blaženje posledic energetske draginje za gospodinjstva je vlada najšibkejšim namenila enkratni energetski dodatek. Sprejeli so tudi draginjski dodatek za otroke ter omejili maloprodajne cene elektrike in plina za gospodinjstva. Z omejitvijo marže vseh trgovcev z naftnimi derivati je vlada omejila ceno nafte in naftnih derivatov zunaj avtocestnega križa. Z nižjim davkom na dodano vrednost so znižali tudi ceno daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo.
STA
Za blaženje učinka visoke inflacije na denarnice državljanov so zamrznili cene malic v šolah, zvišali minimalno plačo, izvedli izredno uskladitev pokojnin in zvišali mejo za neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano med delom. Za bolj informirane nakupe potrošnikov in večji pritisk na trgovce je vlada izvedla projekt primerjave cen osnovne košarice živil pri šestih trgovcih.
Po drugi strani pa je vladajoča koalicija razveljavila dohodninske spremembe, sprejete pod vlado Janeza Janše. Poleg tega, da bodo imeli delavci posledično nižjo neto plačo, je Golobova koalicija dodatno obdavčila tudi normirane samostojne podjetnike, ki zaslužijo več kot 50 tisoč evrov na leto. Zavoljo vzdržnosti javnih financ, so odločitev argumentirali v koaliciji.
Makroekonomska slika in pritisk na javne finance
Zaradi visoke inflacije, ozkih grl v dobavnih verigah in zaostrene denarne politike Evropske centralne banke (ECB) se je začelo evropsko gospodarstvo ohlajati, vključno s slovenskim. Napovedi mednarodnih institucij kažejo, da bo slovensko gospodarstvo v naslednjem letu stagniralo, medtem ko se bo – po ocenah ministrstva za finance – država morala naslednje leto zadolžiti za približno štiri milijarde evrov.
Golobova koalicija je namreč sprejela proračunska dokumenta za leti 2023 in 2024, ki bosta ustvarila za pet milijard evrov proračunskega primanjkljaja. Ta bo leta 2023 znašal 3,3 milijarde evrov oziroma 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), načrtovana pa je tudi rekordna višina odhodkov, ki je ocenjena na 16,7 milijarde evrov. V naslednjih dveh letih bo 4,2 milijarde evrov namenjenih investicijam. Večina sredstev bo namenjena zelenemu in digitalnemu prehodu.
Do tako ekspanzivne fiskalne politike vlade je poleg opozicije kritičen tudi fiskalni svet, ki je od začetka mandata vlade večkrat opozoril, da slovenske javne finance nimajo več veliko manevrskega prostora za absorpcijo novih makroekonomskih šokov. Predvsem pa mora vlada delovati fiskalno odgovorno, da ohrani zaupanje na kapitalskih trgih, je v intervjuju za Bloomberg Adria dejal Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta.
Davčne spremembe in trg dela
Morda ji bo to uspelo z veliko davčno reformo, ki sta jo za naslednje leto napovedala premier Golob in finančni minister Klemen Boštjančič in naj bi državnemu proračunu zagotovila dodatna sredstva – najverjetneje iz naslova novega premoženjskega davka. Delodajalci si želijo tudi nižje obdavčitve plač za razvojne kadre, gospodarsko ministrstvo pa je podjetjem zaenkrat obljubilo subvencije za razvojne kadre. Večina vprašanih podjetij takšen ukrep zavrača, češ da gre za novo nepotrebno birokracijo.
Dolgotrajni in zapleteni birokratski postopki omejujejo tudi zaposlovanje tujih strokovnjakov, s pomočjo katerih bi slovenska podjetja reševala kadrovsko stisko. Čeprav je gospodarsko ministrstvo naklonjeno hitrejšemu zaposlovanju tujih visokokvalificiranih kadrov, spremembe zakonodaje zaenkrat blokira ministrstvo za delo Luke Mesca, kjer menijo, da bi takšna sprememba povečala možnost izkoriščanja delavcev.
Politično preigravanje z vzvodi demokratične oblasti
Širitev birokratskega aparata je bil razlog za enega od treh zakonodajnih referendumov, pobudnik katerih je bila opozicijska Slovenska demokratska stranka (SDS). Potem ko je bila sprememba zakona o vladi na referendumu potrjena, se bo novoizvoljena vlada vendarle oblikovala po svojih željah, štela pa bo tri ministrstva več kot na začetku mandata.
Poleg zakona o vladi je koaliciji Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice uspelo na referendumu ubraniti tudi spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi. Prvi bo prevetril organizacijsko strukturo Radiotelevizije Slovenije, drugi pa zamaknil izvajanje zakona, sprejetega pod vlado Janeza Janše, na 1. januar 2024.
Kadrovanja v državnih podjetjih
V prvega pol leta je prišlo tudi do nekaterih kadrovskih menjav na vrhu državnih podjetij. Mesto predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je predčasno zapustil Janez Žlak, nadomestil pa ga je Žiga Debeljak, nekdanji predsednik uprave Mercatorja, ki je hkrati tudi član upravnega odbora DUTB in predsednik nadzornih svetov Telekoma Slovenije in Gen Energije. Predsednica nadzornega sveta SDH je ponovno postala Karmen Dietner, sicer predsednica uprave Pokojninske družbe A. Vladajoča koalicija je v nadzorni svet imenovala tudi tri nove člane, in sicer Franja Bobinca, Suzano Bolčič Agostini in Mira Medveška.
Do kadrovskih rošad je prišlo tudi v energetiki. Avgusta je SDH razrešil člane nadzornega sveta in imenoval nove. Za dobo štirih let so to postali Mateja Čuk Orel, Ivana Nedižavec Korada, Miloš Pantoš, Rok Marolt, Marijan Penšek in Žiga Debeljak. Kot so zapisali na spletni strani SDH, je SDH prejšnji nadzorni svet odpoklical zaradi izgubljenega zaupanja "glede ureditve ustreznega korporativnega upravljanja v skupini Gen". Nadzorni svet Gen Energije je oktobra odslovil generalnega direktorja Blaža Košoroka. Na vrh podjetja se je nato s 1. novembrom povzpel Dejan Paravan, dolgoletni sodelavec predsednika vlade Roberta Goloba.
Z mesta generalnega direktorja Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) se je poslovil Viktor Vračar, ki je prevzel vodenje velenjskega premogovnika. Na čelu HSE ga je nasledil Tomaž Štokelj. SDH je kot edini družbenik HSE zamenjal pet od devetih članov kapitala v nadzornem svetu. Odpoklicane člane Franca Doverja, Andreja Janšo, Roberta Celca, Janeza Gutnika in Tjašo Prinčič so v devetčlanskem nadzornem svetu, kjer sedijo tudi trije predstavniki delavcev, nadomestili Barbara Gorjup, Boštjan Grešak, Nevenka Hrovatin, Miha Šebenik in David Valentinčič.
Vlada je že na svoji prvi seji v vlogi skupščine Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za neizvršne direktorje DUTB imenovala Žigo Debeljaka, Miho Resmana, Diano Milivojević in Roka Marolta.
Boštjan Košak je postal novi predsednik uprave Telekoma Slovenije, potem ko je septembra nadzorni svet sporazumno razšel s Cvetkom Sršenom. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na predlog novega predsednika uprave v upravo imenoval še tri člane, in sicer Irmo Gubanec, Boštjana Škufco Zaverška in Vesno Prodnik.
Nadzorni svet Pošte Slovenije je razrešil generalnega direktorja Tomaža Kokota, potem ko je nadzorni svet SDH ugotovil nepravilnosti pri njegovem imenovnju. Kokot je napovedal, da se bo na odločitev pritožil.
Od pomembnejših kadrovskih sprememb velja omeniti še Jano Ahčin, ki je postala predsednica Računskega sodišča, in Milana M. Cvikla, ki je postal novi viceguverner Banke Slovenije.
Članek spremenjen v 20. odstavku, ki govori o kadrovanju v Telekom Slovenije. Cvetku Sršenu ni potekel mandat, ampak je z nadzornim svetom sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju funkcije. Prav tako so v upravo bili imenovani trije novi člani in ne dva, kot je bilo navedeno v prvotni različici.
