Da bo gospodarstvo lažje prebrodilo energetsko krizo v letu 2023, je vlada namenila 1,15 milijarde evrov za subvencije in ugodna likvidnostna posojila podjetjem. Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize bo v petek obravnaval Ekonomsko-socialni svet, nato ga bo na dopisni seji potrdila vlada, do konca leta pa še državni zbor. Kaj podjetjem prinaša predlog zakona?
Zakon predvideva subvencije za povišane stroške elektrike, plina in tehnološke pare, ukrepe za ohranitev zaposlenosti in ugodna posojila za ohranjanje likvidnosti gospodarstva. "Podjetjem želimo zagotoviti predvidljive pogoje za poslovanje," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal gospodarski minister Matjaž Han. "Pričakujemo, da se bodo vsa javna sredstva, ki jih bomo namenili za pomoč gospodarstvu, v državni blagajno vrnila trikratno," razlog za milijardno finančno injekcijo države upravičuje minister.
Subvencije za povišane stroške energije
Vlada predlaga uvedbo subvencij za povišane stroške energije v letu 2023. Podjetja bodo upravičena do subvencije v višini 40 do 80 odstotkov povišanih stroškov elektrike, plina in tehnološke pare. Referenčna cena, torej povprečna cena energenta v letu 2021, znaša za električno energijo 62,26 evra na megavatno uro, za zemeljski plin pa 26,4 evra na megavatno uro. Podjetja bodo upravičena do pomoči, če njihov strošek energije presega 150 odstotkov referenčne cene, subvencionirani pa bodo le stroški nad tem pragom.
Preberi še
Na račun varčevanja z energijo delavci na čakanje?
Ali je ukrep čakanja na delo res namenjen varčevanju z energijo, smo vprašali tudi ministrstvo.
30.11.2022
Če bo torej podjetje v primerjavi z letom 2021 plačevalo 300 odstotkov višjo ceno za energijo, bo upravičeno do od 40- do 80-odstotne subvencije za polovico celotnega stroška energije. Če bo cena energije za podjetje na ravni 200 odstotkov referenčne cene iz leta 2021, bo upravičen strošek podjetja četrtina celotnih izdatkov za energijo. Na podlagi višine upravičenega stroška in intenzivnosti pomoči bo izračunana višina državne subvencije.
Subvencionirana bo tudi zgolj poraba do 70 odstotkov porabe iz leta 2021, s čimer želi vlada spodbuditi varčevanje pri porabi energije. Do sprejema zakona v državnem zboru bo znana tudi najvišja cena energije, ki bo še subvencionirana.
Podjetja se bodo lahko za pomoč prijavila do 28. februarja 2023 prek spletne aplikacije agencije SPIRIT. Izplačila za prvo trimesečje bodo izvedena do 31. marca 2023, nato pa po dvanajstinah vsak mesec. Vlada bo sproti izplačala 80 odstotkov izračunane pomoči, 20 odstotkov pa na podlagi končnega poračuna, in sicer do 28. februarja 2024. S tem želijo zagotoviti, da ne bo prihajalo do (prevelikih) vračil pomoči.
Podjetja, ki v okviru posebne pomoči ne bodo dosegala dodatnih pogojev, bodo morala namreč pomoč države vračati. Da bi zmanjšala administrativno breme podjetij, se je vlada dogovorila s sistemskima operaterjema Plinovodi in SODO, da bosta vladi javljala natančne podatke o porabi elektrike in plina za posamezno podjetje.
Ukrepi so bili pripravljeni v skladu z evropskim začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Do pomoči niso upravičeni regulirani odjemalci (mali poslovni odjemalci) in podjetja v finančnem in zavarovalniškem sektorju. Enostavno pomoč bodo lahko koristila tudi podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in ribištvom.
Ukrepi za ohranitev zaposlenosti
Vlada je v zakon vključila tudi mehanizma za ohranjanje zaposlenosti. To so subvencije za čakanje delavcev na delo in subvencije za skrajšan delovni čas.
Do subvencij za skrajšan delovni čas bodo upravičena podjetja, ki bodo izpolnjevala pogoje za subvencije stroškov energije – tudi če se za to pomoč ne bodo prijavila. Prav tako bodo morali dokazati, da iz poslovnih razlogov vsaj 30 odstotkom delavcev ne morejo zagotoviti 90 odstotkov dela.
Za čas, ko delavci ne bodo delali, bodo upravičeni do nadomestila v višini 80 odstotkov plače, delodajalec pa bo od države prejel povrnjenih 80 odstotkov (bruto II) stroška nadomestila. Pri tem delavec ne bo smel prejeti manj kot minimalno plačo in bo ohranila vse pravice iz delovnega razmerja. Ukrep bo veljal od 1. januarja do 31. marca 2023.
Subvencioniranje čakanja na delo je ukrep za primer kriznih razmer. Do stoodstotnega povračila nadomestila delavcem bodo upravičena podjetja, ki bi jim vlada prepovedala opravljanje dejavnosti.
Bloomberg
Do 80-odstotnega povračila pa upravičenci do energetskih subvencij, pri čemer velja še en pogoj. V roku dveh let od prejema državnega povračila za nadomestilo delavcu za čakanje na delo bodo morali enak znesek nameniti investiciji v zeleni prehod – v nasprotnem primeru bodo morali državno povračilo vrniti. Ukrep bodo podjetja koristila največ 30 dni v obdobju šestih mesecev. Prav tako velja klavzula, da podjetja delavcem, ki so jim izplačali subvencionirano nadomestilo za čakanje na delo, še šest mesecev ne smejo odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Ukrepi za likvidnost gospodarstva
Z namenom zagotavljanja likvidnosti podjetij bo vlada povečala namensko premoženje Slovenskega podjetniškega sklada za deset milijonov evrov in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada za 20 milijonov evrov. Leta 2023 bosta sklada skupaj namenila 30 milijonov evrov za ugodna posojila podjetjem, v letu 2024 pa 20 milijonov evrov.
150 milijonov evrov pa bo za podjetja na voljo pri SID banki. Vlada načrtuje preoblikovanje obstoječega posojilnega sklada ministrstva za gospodarstvo pri SID banki v višini 50 milijonov evrov. 25 milijonov evrov pa bo ministrstvo zagotovilo SID banki za oblikovanje novega posojilnega sklada za podjetja, težkega sto milijonov evrov.
Dopolnjeno z izjavo ministra Matjaža Hana v drugem odstavku.
.webp){kind=icon}
