Skrajšani delovnik stalen ukrep, čakanje na delo le za čas zime

Potem ko so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z anketo namignili, da bi skrajšani delovni čas lahko postal stalen ukrep, je to potrdil tudi minister za delo Luka Mesec. "Vlada bo poleg stalne sheme skrajšanega delovnega časa pripravila tudi začasno shemo čakanja na delo," je v državnem zboru povedal Mesec.

O obeh naj bi danes govorili tudi na odboru za draginjo skupaj s premierjem Robertom Golobom. "Shema skrajšanega delovnika mora biti vezana na vsakršne izredne okoliščine, ki nastopijo v državi," je pojasnil Mesec in dodal, da bi se tako vklopila, ko bi bilo to nujno, in v skladu z evropskimi pravili. Vzpostavili naj bi jo v roku meseca dni. V zvezi s tem so na ministrstvu že pripravili tudi anketo, v sklopu katere zbirajo stališča delodajalcev. 

"Raziskava bo predstavljala podlago za pripravo zakonske podlage za vzpostavitev sheme skrajšanega delovnega časa v Sloveniji. Zakonski okvir in konkretni pogoji bodo dorečeni v okviru socialnega dialoga," so odgovorili z ministrstva za delo. Stalno shemo skrajšanega delovnega časa ima vzpostavljenih 17 držav članic Evropske unije (EU).

Čakanje na delo le ob posebnih pogojih

V zvezi s shemo čakanja na delo je minister Mesec pojasnil, da bo "targetirana za situacijo, ki jo imamo". Shema bo načeloma pripravljena za čas zime, od 1. januarja do 1. aprila 2023, po njegovih besedah pa bo omogočala, da bodo šli zaposleni pod določenimi pogoji začasno na čakanje.

Prvi pogoj za sprožitev sheme bo odločitev države, da je treba zaradi energetskega varčevanja proizvodnjo začasno ustaviti. Drugi pogoj pa bo odločitev podjetja za ta korak, denimo zaradi "upada naročil ali stroškov elektrike in ogrevanja, ki so poslovno nevzdržni". Sheme se ne bo dalo sprožiti kar tako, je še zatrdil Mesec. "Preprečiti namreč želimo, da bi se jo izkoriščalo za čiste poslovne računice, ker se na primer podjetju 14 dni ne splača delati," je bil v parlamentu jasen Mesec.

Ministrstvo želi urediti tudi pravico do odklopa

Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, ter delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije, je zapisano v zakonu. Zdaj naj bi na ministrstvu naslovili tudi vprašanja, ki se nanašajo na ureditev dela na domu. 

"Predlagali bomo, da se veljavna ureditev, ki omogoča možnost dogovora o delu na domu le v okviru pogodbe o zaposlitvi, ne pa z aneksom, dopolni, tako da bi se pogodbeni stranki, ki že imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, za opravljanje dela na domu dogovorili z aneksom k pogodbi o zaposlitvi za obdobje do enega leta," pravijo na ministrstvu.

Implementirali bodo tudi evropsko direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Na podlagi te lahko delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja poda zahtevo za prožno ureditev dela (kamor sodi tudi delo na domu), na katero se mora delodajalec odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Urediti želijo tudi pravico do odklopa. "Predlog predvideva obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do odklopa, tako da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu," pojasnjujejo na ministrstvu. Pravica naj bi se opredelila v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar