.webp){kind=icon}
Končuje se drugi mandat Boruta Pahorja na funkciji predsednika republike. V nedeljo bomo volili njegovega naslednika oziroma naslednico, ki bo na področju gospodarske diplomacije stopil(a) v velike čevlje. Raziskali smo, kako aktiven je bil predsednik Pahor na področju diplomacije, še posebej gospodarske.
Za začetek nekaj statistike. V petih letih je Borut Pahor v Sloveniji gostil deset delovnih obiskov tujih državnikov in 22 uradnih obiskov voditeljev drugih držav. Opravil je tudi 142 sprejemov tujih gostov, od veleposlanic in veleposlanikov do vodij mednarodnih organizacij. Na delovnih obiskih so največkrat gostovali Hrvati, na uradnem obisku pa sta se poleg voditeljev evropskih držav mudili še delegaciji iz Katarja in Indije. Po dvakrat je gostil predsednika Slovaške in Madžarske.
Precej aktivnejši je bil na področju obiskov v tujini. Bil je na treh državniških obiskih – v Grčiji, na Norveškem in v Turčiji. Opravil je 27 obiskov v tujini, od tega 15 z gospodarsko ali politično delegacijo. Gospodarska delegacija je v letnih poročilih omenjena petkrat – spremljala ga je v Južni Koreji, Etiopiji, Švici, Katarju in Turčiji. Še štirikrat se je brez delegacije srečal s predstavniki tujih poslovnih skupnosti, in sicer v Združenem kraljestvu, Srbiji, Romuniji in na Slovaškem.
Opravil je tudi 80 delovnih obiskov tujine in dogodkov v tujini. Največ časa je preživel s kolegi iz sosednjih držav in Zahodnega Balkana, kar šestkrat pa se je srečal ali slišal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Pahor je bil tudi reden gost in govorec na Sarajevskem poslovnem forumu.
Med pandemijo covida-19, ko so bile države zaprte, mednarodna potovanja pa ustavljena, je predsednik Pahor obiskal 14 virtualnih dogodkov in opravil 47 telefonskih pogovorov s tujimi voditelji.
Oseba, ki ga bo nasledila, bo stopila v velike čevlje
Na področju zunanje politike je Pahor največ pozornosti namenjal državam Zahodnega Balkana in sosednjim državam Italiji, Hrvaški, Avstriji in Madžarski. Veliko srečanj je imel tudi z nemškimi voditelji.
Kot največji zunanjepolitični dosežek so na uradu predsednika izpostavili vrnitev Narodnega doma v Trstu Slovencem. Predsednik naj bi bil izredno ponosen tudi na proces Brdo-Brioni, ki ga je sam zasnoval in začel, njegov namen pa je poglobitev sodelovanja med državami bivše Jugoslavije. Aktiven je bil tudi na Blejskem strateškem forumu. Kako pa njegovo delo na področju gospodarske diplomacije ocenjujejo deležniki?
"Predsednik Pahor je vložil velike napore v to, da bi se okrepila slovenska diplomacija, tudi gospodarska diplomacija. Njegovo diplomatsko delo ocenjujem kot pozitivno," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Boštjan Udovič, profesor diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Pozitivni odnosi s tujimi državniki, ki jih je znal Pahor ustvarjati, so olajšali podpis marsikatere pogodbe, čisto konkretno na poslovnem področju."
"Z uradom predsednika republike dobro sodelujemo, bi si pa želeli, da bi vsi akterji, ki se ukvarjamo z internacionalizacijo – gospodarsko in zunanje ministrstvo ter urada predsednika vlade in predsednika republike –, bolje koordinirali aktivnosti in s tem dosegli večje sinergije," nam je sporočil Matej Rogelj, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Gospodarske delegacije pod okriljem najvišjih predstavnikov države lahko na tujem trgu vzbudijo večje zanimanje lokalnih podjetnikov. Taki obiski so lahko tudi priložnost za sklepanje konkretnih poslov oziroma podpisovanje pogodb, kar dogodku doda vsebino in težo."
Rogelj meni, da je boljša koordinacija potrebna, ker je take podpise treba načrtovati bistveno pred izvedbo obiska in jih uskladiti tudi s protokoli obeh držav.
Čeprav lahko predsedniku Pahorju očitamo marsikaj, pa se zdi, da je na področju (gospodarske) diplomacije postavil visoke standarde, ki jih bodo njegovi nasledniki težko dosegli, kaj šele presegli.
