Italija voli: Mračna ekonomska slika prinaša težave tudi Evropi

V nedeljo bodo Italijani na volitvah izbrali naslednika Maria Draghija, ki bo državo popeljal v negotovo obdobje. Nad italijanskim gospodarstvom se namreč zgrinjajo črni oblaki. 

Italijansko gospodarstvo hromi visok javni dolg. Tako kot cela Evropa se tudi oni spopadajo s povišano inflacijo in šibko gospodarsko rastjo. Dodatna izziva sta tudi vse starejše prebivalstvo in velika razlika med razvitim severom in revnim jugom. V takšno okolje vstopa nova vlada. Ankete največ možnosti za zmago pripisujejo desnosredinski koaliciji, v kateri imata osrednjo vlogo stranka Bratje Italije in najverjetnejša nova premierka Giorgia Meloni. Koalicijo tvorita še stranki Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija nekdanjega premiera Silvia Berlusconija.

Najverjetnejša nova vladna garnitura obljublja, da bo nadaljevala s politiko zmanjševanja javnega dolga, ki jo je začel Draghi, in hkrati obdržala gospodarstvo v dobri kondiciji, kar bo težko. Razlogov za to je več. Pojavila so se namreč notranja trenja med strankami, ki so prišla na dan med predvolilnimi soočenji, predvsem zaradi jasno izraženih antievropskih stališč Salvinija in napovedi, da bo država močneje posegla v prosti trg. Investitorji so se odzvali zadržano in zahtevana donosnost desetletne italijanske obveznice je prebila mejo štirih odstotkov. To je znak za alarm tudi pri Evropski centralni banki (ECB).

Brez velikega zadolževanja v Italiji ne gre

V minulih 30 letih so italijanski politični voditelji neuspešno poizkušali brzdati naraščajoči javni dolg. Nazadnje se je med pandemijo zaradi ukrepov za pomoč gospodarstvu javni dolg dvignil na 155,3 odstotka italijanskega BDP. V zgodovini je bil večji le takoj po prvi svetovni vojni. V zahtevnih razmerah se je v minulem letu Italija lahko zanesla na izkušnje nekdanjega predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, ki je krivuljo naraščanja javnega dolga uspel obrniti navzdol. Pri tem sta mu šli na roko visoka inflacija in ekonomsko okrevanje, ki je preseglo makroekonomske napovedi. Njegovo naslednico (ali naslednika) čaka izziv, kako javni dolg naprej zmanjševati v luči energetske in prehranske draginje, ki v krempljih drži celo Evropo.

Gospodarstvo se ohlaja, inflacija ostaja visoka

Italija je v zadnjem desetletju beležila počasno gospodarsko rast, najnižjo v evroobmočju. V letu 2022 bo gospodarska rast po napovedih ekonomistov dosegla 2,5 odstotka, v letu 2023 le še dober odstotek BDP. V lanskem letu je rast poganjal turizem, ki se je po pandemiji ponovno postavil na noge. Ob tem se italijansko gospodarstvo zanaša tudi na paket pomoči Evropske unije, ki naj bi bil namenjen predvsem investicijam na jugu države.

Težava je tudi v povišani inflaciji, ki je trenutno pri 8,4 odstotka, približno na ravni povprečja evroobmočja. Visoka inflacija je načela kupno moč italijanskih potrošnikov; nezadovoljstvo državljanov so za vzpon na oblast izkoristile desne stranke.

Italijanska demografska slika je zaskrbljujoča

Gospodarsko rast v Italiji ovira tudi najstarejše prebivalstvo v Evropski uniji. Demografska slika se hitro slabša, po napovedi Združenih narodov se bo število prebivalcev v Italiji s trenutnih skoraj 60 milijonov do leta 2100 skrčilo na le še 30 milijonov – torej se bo prepolovilo. Italija tako nujno potrebuje priseljence. Srednja napoved, ki upošteva normalno priseljevanje v Italijo v podobnem obsegu kot doslej, predvideva, da naj bi bilo Italijanov ob koncu stoletja 37 milijonov.

Desničarske stranke, predvsem Salvinijeva Liga, so svoje politične programe osnovale na nasprotovanju priseljevanju, a demografski podatki jasno kažejo, da Italijani brez priseljevanja enostavno ne bodo mogli vzdrževati države v takšnem obsegu kot doslej.

Vir: Združeni narodi

 

Če se bo trend nadaljeval, bo v Italiji do leta 2050 na vsakih sto delovno aktivnih prebivalcev kar 105,7 upokojenca, kar bo njihovo pokojninsko blagajno spravilo na kolena. Že z 68,6 upokojenca na sto prebivalcev (podatek iz leta 2018) so bili glede na analizo OECD med najslabšimi v Evropi. "Ljudje bodo morali delati dlje in biti še produktivnejši. Hkrati potrebujemo investicije in inovacije na praktično vseh področjih," svari guverner italijanske banke Ignazio Visco.

Razlog za stalno nezadovoljstvo je tudi geografski razkol med bogatim industrijskim severom in mnogo revnejšim jugom države, ki se zanaša predvsem na državno pomoč in investicije. V Lombardiji, ki velja za najbolj poseljeno in eno najbogatejših od 20 dežel, denimo ustvarijo 16 odstotkov celotnega italijanskega BDP. 

Italiji skoraj 40 odstokov celotnega sklada za obnovo EU

Iz evropskega sklada za okrevanje bo Italija prejela skoraj 200 milijard evrov, kar je približno 40 odstotkov celotnega sklada za okrevanje. Glede na višino italijanskega BDP, ki znaša le dobrih deset odstotkov celotnega BDP EU, je Italija daleč največja prejemnica sredstev iz sklada za obnovo. Skoraj polovica od 200 milijard bo namenjena spodbudam gospodarstvu na jugu države, predvsem naložbam v infrastrukturo, zelene projekte in digitalizacijo ter prenovi zdravstvenega sistema.

To je za jug Italije velika priložnost, da naredi korak naprej v modernizaciji in zmanjša razliko do severa države; a hkrati ekonomiste in analitike skrbi, da se bodo sredstva prelila v roke mafije, ki obvladuje življenje v Neaplju, na Siciliji in v Kalabriji. 

Po odstopu Maria Draghija smo se o prihodnosti Italije in vplivu dogajanja v naši sosedi na Slovenijo pogovarjali z ekonomistom Mojmirjem Mrakom; intervju lahko preberete tukaj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar