Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so v prvem polletju 2024 že petič zapored dosegle rekordno raven, ugotavljajo na Geodetski upravi (Gurs). Analiza nepremičninskega trga kaže, da so cene nepremičnin kljub nadaljnjemu upadanju števila prodaj, še naprej rasle. Glede na prvo polovico leta 2021, ko je število transakcij doseglo vrh, se je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici 2024 znižalo za okoli 45 odstotkov.
V prvem polletju je bilo v Sloveniji sklenjenih blizu 12 tisoč kupoprodajnih pogodb, njihova skupna vrednost pa je znašala okoli 1,2 milijarde evrov. Na medletni ravni 2023 je bilo število pogodb manjše za 20 do 25 odstotkov, njihova vrednost pa med 10 in 15 odstotkov. V primerjavi z drugim polletjem leta 2023 pa je bilo število manjše za okoli 15 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za okoli 10 odstotkov, poročajo.
Bogatejši presežke denarja vlagajo v stanovanjske nepremičnine
''Večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne more več privoščiti,'' ugotavljajo na Gursu. Glavni razlog za rast cen je še plačilno sposobno povpraševanje bogatejšega sloja, ki v Sloveniji v največji meri vlaga presežke denarja v stanovanjske nepremičnine.
Preberi še
Množično vrednotenje predpriprava za obdavčitev nepremičnin?
Zadnji poskus uvajanja davka na nepremičnine je ustavilo ustavno sodišče.
15.10.2024
Gurs že napovedal popravke vrednosti nepremičnin
V povprečju je Gurs stanovanja podcenil za okoli 6,5 odstotka, ugotavljajo pri Arviu.
14.10.2024
Luksuzne nepremičnine: Je bazen kupcev že prazen?
Poznavalci ljubljanskega nepremičninskega trga pravijo, da pri izjemno dragih nepremičninah cena ne igra pomembne vloge.
26.09.2024
Pri gradnji stanovanj vsaj 30-odstotni donos?
Cene nepremičnin še vedno rastejo. Po podatkih Statističnega urada RS je bila medletna rast stanovanjskih nepremičnin 6,7-odstotna, pri čemer so se rabljene nepremičnine podražile za 7,6 odstotka.
24.09.2024
Nova stanovanja v drugem trimesečju medletno dražja za 18,2 odstotka
Skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v drugem četrtletju je medletno upadla.
23.09.2024
Ob stanovanjskih nepremičninah so rekordno raven dosegle tudi cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb. V prvem polletju 2024 je srednja cena (mediana) rabljenega stanovanja na ravni države zrasla za rekordnih 340 evrov za kvadratni meter na 2.890 evrov za kvadratni meter.
Najbolj so se podražila stanovanja na Obali
Brez presenečenja so cene najvišje v Ljubljani. V prvem polletju se je srednja cena rabljenega stanovanja zvišala za 490 evrov za kvadratni meter na 4.370 evrov. Večina stanovanj se je v Ljubljani v prvi polovici letošnjega leta prodala po ceni med 3.800 in 5.000 evri za kvadratni meter. Še bolj kot v Ljubljani so se cene zvišale na Obali. Srednja cena rabljenega stanovanja je poskočila za 570 evrov za kvadratni meter na 4.260 evrov za kvadratni meter, kažejo podatki.
Po obali sledi okolica Ljubljane, kjer so cene rasle manj hitro kot v Ljubljani. V Severni okolici Ljubljane je bila srednja cena rabljenega stanovanja 3.620 evrov za kvadratni meter, sledila je kužna okolica Ljubljane s 3.410 evri za kvadratni meter. V Severni okolici Ljubljane se je srednja cena medletno zvišala za 410 evrov na kvadrat, v Južni okolici Ljubljane pa za 340. Večina stanovanj na teh dveh območjih je bila prodana po ceni med 2.900 in 4.150 evri za kvadrat.
Sledi Kranj, kjer je bila srednja cena rabljenega stanovanja 3.190 evrov za kvadrat, kar je 180 evrov na kvadrat več kot v istem obdobjem lani. V Mariboru se je srednja cena stanovanja zvišala za 290 evrov na kvadrat na 2.330 evrov. V Celju je bil rast počasnejša. Srednja cena se je zvišala za 60 evrov na 2.180 evrov za kvadratni meter.
Srednja cena hiš v severni okolici Ljubljane se je znižala
V prvem polletju 2024 je srednja cena stanovanjske hiše v Sloveniji povzpela medletno za 18 tisoč evrov na 160 tisoč evrov. Najvišje cene so dosegale hiše v Ljubljani. Srednja pogodbena cena rabljene hiše je bila 416.000 evrov, kar na medletni ravni pomeni 44 tisoč evrov več. Večina hiš se je prodala po ceni od 350 do 500 tisoč evrov, poroča Gurs.
V Severni okolici Ljubljane je srednja pogodbena cena hiše znašala 285 tisoč evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2023 se je znižala za 37 tisoč evrov. To je največje znižanje, ki so ga zabeležili med obravnavanimi analitičnimi območji. Večina rabljenih hiš se je prodala po cenah med 220.000 in 390.000 evrov. Drugače je v južni okolici Ljubljane. Srednja vrednost prodane hiše je poskočila za 73 tisoč evrov na 320 tisoč evrov. To je največji skok med obravnavanimi analitičnimi območji. Večina hiš se je prodala po ceni med 240 in 400 tisoč evri.
Na Obali se je srednja vrednost rabljene hiše zvišala za 35 tisoč evrov na 325 tisoč evrov. Večina hiš pa se je prodala po ceni med 245 in 485 tisoč evrov. V Kranju z okolico je bila srednja cena prodane hiše 285 tisoč evrov, to je dva tisoč evrov manj kot v prvem polletju 2023. V Mariboru se je srednja cena prodane hiše zvišala za dva tisoč evrov na 184 tisoč evrov. V Celju se je srednja cena hiše znižala za 20 tisoč evrov na 150 tisoč evrov.
Visoke cene in slaba ponudbe krivi za nižjo prodajo
Upadanje števila transakcij pripisujejo premajhni ponudbi novih stanovanj in rabljenih stanovanj na boljših lokacijah ter precenjenosti rabljenih stanovanj na slabših lokacijah oziroma slabše kakovosti. Če ne bo večjih domačih gospodarskih ali zunanjepolitičnih pretresov, ki bi vplivali na slovensko gospodarstvo, v bližnji prihodnosti večjih sprememb cen nepremičnin v Sloveniji na Gursu ne pričakujejo.