Turističnih krajev omejitev kratkoročnega oddajanja ne bo prizadela

V največjih turističnih središčih pri nas z izjemo Ljubljane bodo občine omogočile več kot 30-dnevno kratkoročno oddajanje nepremičnin, večina tja do 150 dni na leto.

Še slaba dva tedna je zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, v javni razpravi. Pogledali smo, kaj na predlog zakona pravijo turistične občine, predvsem na Obali in Gorenjskem, ter Turistično-gostinska zbornica, ki zastopa tudi interese hotelirjev.

V turističnih krajih na Obali in Gorenjskem so nepremičnine med najdražjimi v Sloveniji. Tudi zaradi tega, ker so številni nepremičnine kupili kot naložbo in jo oddajajo na spletnih platformah, kot sta Airbnb in Booking.

Izjemno turistično oblegani občini na Gorenjskem sta Bled in Kranjska Gora, v katerih se je v zadnjih letih bistveno povečalo število tistih, ki svojo nepremičnino oddajajo kratkoročno. V obeh omenjenih občinah pozdravljajo novo zakonsko ureditev kratkoročnega oddajanja, kjer pa bodo z občinskimi akti zagotovo podaljšali možnost kratkoročnega oddajanja na do 150 dni na leto.

Depositphotos

Na Bledu si želijo jasnih pravil

"V Občini Bled smo si želeli sprememb na področju preverjanja spoštovanja predpisov in zakonov, ki so že v veljavi. Po veljavnih aktih se v občini Bled lahko oddaja največ do polovice površine objektov, ki so registrirani kot stanovanja. Čeprav beležimo kršitve, kot občina nimamo pristojnosti in vzvodov, da bi takšno ravnanje lahko preprečili. Želimo si vzpostaviti ravnovesja med občani in turizmom ter zagotoviti kakovostno bivanje najprej za lokalno prebivalstvo, tako da se bodo v kraju dobro počutili tudi obiskovalci," nam je pojasnila Nika Pirnar, ki skrbi za odnose z javnostmi pri občini Bled.

Kot poudarja Pirnarjeva, bodo na Bledu, ko bo nov zakon sprejet, pripravili predlog občinskega odloka z namero možnosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin v enakem obsegu, kot zakon dovoljuje že zdaj, to je 150 dni na leto. "Ker strategija trajnostnega razvoja blejskega turizma stremi k zmanjševanju števila turistov in k podaljševanju dobe bivanja, se glavni cilji vizije razvoja turizma na Bledu osredotočajo na desezonalizacijo destinacije z osredotočanjem na vračanju gostov v vseh štirih letnih časih. Omejitev oddajanja na 30 dni bi onemogočala turistično desezonalizacijo in usmerjanje turističnih tokov, marsikateremu ponudniku nastanitev pa otežila socialnoekonomsko stanje, kot je vzdrževanje večjih družinskih hiš," pravi Pirnarjeva.

"Število vseh oddajalcev nastanitev v občini je 585, od tega 266 registriranih sobodajalcev, ki že danes oddajajo svoje nepremičnine le 150 dni na leto, preostali nepremičnine oddajajo kot pravni subjekti. Omenjena omejitev bi tako prizadela tretjino sobodajalcev, zato občina ne namerava omejevati števila dni oddajanja v kratkoročni najem," še utemeljujejo na blejski občini. 

STA

 

Oddajanje je treba vezati na nepremičnino, ne na osebo

Podobna slika je v Kranjski Gori. Županja Henrika Zupan nam je pojasnila, da jo pri spremembah zakonodaje veseli predvsem to, da se končno postavljajo jasna pravila, kaj se sme in česa ne. "Pomembna sprememba je ta, da se bo oddajanje vezalo na nepremičnino, in ne kot zdaj, ko sta lahko lastnika nepremičnino oddajala po 150 dni na leto, kar je pomenilo, da je bila namenjena kratkoročni oddaji skoraj vse leto," pravi Zupanova. Dodaja, da Kranjska Gora živi od turizma in da ne vidi smisla, da bi se držali omejitve kratkoročnega oddajanja na 30 dni na leto. "Pri nas se v dolžini oddajanja ne bo spremenilo nič, vsak bo lahko oddajal stanovanje 150 dni na leto," je jasna Zupanova. Poudarja, da tisti, ki bo želel oddajati več dni, bo pač moral spremeniti tudi namembnost.

Treba je upoštevati tudi interese sobodajalcev

Iz občine Piran pa so nam povedali, da se zavedajo, da ta problematika povzroča pomanjkanje stanovanjskih enot in izseljevanje prebivalcev iz mestnega jedra. "Dejstvo, da popolnoma neomejeno oddajanje nepremičnin v kratkoročni najem pretirano obremenjuje celotno skupnost, so že ugotovili v številnih drugih državah in turističnih središčih ter uvedli določene ukrepe. Hkrati pa se je treba zavedati, da je sobodajalstvo pomemben sestavni del turistične ponudbe destinacije Portorož-Piran in da si ne želimo, da bi nova zakonodaja ohromila to pomembno poslovno dejavnost," pravijo na piranski občini in dodajajo, da bi moral zakonodajalec upoštevati tudi interese sobodajalcev in preprečiti negativne posledice za to dejavnost.

"Zato menimo, da je pred implementacijo nujno opraviti podrobno analizo trenutnega stanja in predvideti učinke predlaganih ukrepov," pravijo ter "da je omejitev na 30 dni v trenutni obliki preostra in nesorazmerna. Menimo, da je nujno najti uravnoteženo rešitev, ki bo v korist tako lokalni skupnosti kot najemodajalcem, ki imajo pomembno vlogo v našem turističnem sektorju."

Bolj skopi so bili v Mestni občini Koper, kjer sicer pozdravljajo spremembo zakonodaje in pravijo, da gre za problematiko, ki povzroča pomanjkanje stanovanjskih enot in izseljevanje prebivalk in prebivalcev iz mestnega jedra. "Kot razumemo, predlog zakona nalaga veliko odgovornosti in možnosti oblikovanja te stanovanjske politike občinam, kar nas veseli. Želimo si namreč ustaviti trend spreminjanja stanovanj v turistične apartmaje v starem mestnem jedru. Do zakonskega predloga se bomo sicer podrobneje opredelili, ko ga natančno preučimo," so še sporočili iz koprske občine.

STA

 

Nelojalna konkurenca

Direktor Turistično-gostinske zbornice pri GZS Fedja Pobegajlo pa pravi, da je že skrajni čas, da se to področje uredi, saj po njihovem mnenju sobodajalci poslujejo pod drugačnimi pogoji kot hotelirji. "Ugotavljamo, da so pogoji poslovanja, sploh v primerjavi s poslovanjem hotelov, zelo neregulirani, s tem pa se ustvarjajo nepravični pogoji poslovanja na trgu. Zagovarjamo stališče, da morajo različni segmenti turizma poslovati pod enakimi pogoji. Poleg tega podatki kažejo na stihijsko rast obsega kapacitet za kratkotrajni najem, kar zelo ogroža usklajen turistični razvoj posameznih destinacij," pravi Pobegajlo.

Dodaja, da v določeni meri čezmerna rast kapacitet kratkotrajnega najema vpliva na zmanjšan obisk hotelov. Pobegajlo o členu, ki več pristojnosti prenaša na občine, pravi, da si želijo, da bi bile odločitve občin "skladne s strategijo slovenskega turizma, ki govori o rahli količinski rasti, velikem poudarku kakovosti storitev in dvigu dodane vrednosti".