E-pismo: Kupil sem stanovanje za 200 tisočakov, ne da bi si ga ogledal

Dobro jutro. Na četrtkovi dražbi stanovanja v Šiški se je znova pokazalo, kakšna norija vlada na ljubljanskem 'trgu' nepremičnin. Za manjše stanovanje uporabne površine dobrih 42 kvadratnih metrov se je zaradi mamljive cene slabih 83 tisočakov spopadlo 56 kupcev. Gneča na dražbi sicer ni nekaj novega. Bolj v oči bode to, da so bili vsi stanovanje pripravljeni kupiti, ne da bi si ga ogledali.

Za sodelovanje na spletni dražbi je bilo vplačanih 56 varščin, zahtevkov za ogled nepremičnine pa je bilo le pet, so sporočili z ljubljanskega okrajnega sodišča. Izvršiteljica Irena Erjavec, ki je vodila ogled, je povedala, da se je približno deset kupcev zanimalo za ogled stanovanja. Na koncu pa si ga ni ogledal nihče, ker lastnik ni omogočil vstopa v stanovanje. Ko v trgovini kupujete zavoj jagod, preverite, da ne kupite plesnivih. Pri nakupu stanovanja je - kot kaže – precej bolj preprosto.

Uroš Božin

Pred začetkom draženja mi je sodelavec dejal, ''to stanovanje bo prodano za 130 tisoč evrov.'' Sam sem rekel, da bo verjetno bliže 150 tisočakov. Nad doseženo ceno 202.722 evrov pa sta bila presenečena tudi nepremičninar in poznavalec. Dosežena cena jasno kaže na pomanjkanje stanovanj v prestolnici. To se vse bolj jasno kaže tudi v številu sklenjenih poslov po državi. V preteklem letu jih je bilo sklenjenih 7.639, kar je najmanj po letu 2013.

Najbolj me razjezijo pripombe, da nepremičninski trg ne deluje, da se mora na trg bolj aktivno vključiti država. Kakšen trg? Prej bi lahko govorili o nepremičninskem planskem gospodarstvu. Da 'trg' ne deluje, je v največji meri posledica, da država, ministrstva in občine aktivno zavirajo njegov razvoj. Svoje doprinese še lokalna skupnost, ki pogosto nasprotuje gradnjam. Lep primer je Schellenburg, ki je nastajal kar 20 let. Ta sicer ne rešuje nobenega nepremičninskega problema, je pa lep pokazatelj, kako težko je kaj zgraditi.

V Ljubljani primanjkuje zemljišč. Na več lepih zaraščenih gnezdi država. Vprašanje tudi je, koliko površin se je v zadnjih 20 letih spremenilo v zazidljive? Ali je politiki sploh v interesu, da se gradi? Najbolj zeleno mesto lahko postaneš le, če gradiš čim manj ...

Kdo pri nepremičninskem posredovanju mora plačati provizijo?

Nepremičninsko dogajanje so v zadnjih letih dobro izkoristile nepremičninske agencije. Še pred ogledom nepremičnine vam da nepremičninski posrednik v podpis dokument. V njem piše, katero nepremičnino si boste ogledali, soglasje za uporabo osebnih podatkov (GBRD), pa tudi da boste morali ob nakupu plačati določen del stroškov, ki so nastali z nakupom nepremičnine. V dokumentu še piše, da bo moral kupec poravnati bodisi davek na promet z nepremičnino (DPN) bodisi nepremičninsko provizijo. Je to sploh dovoljeno?

Odvetnik Primož Feguš nam je pojasnil, da to nikakor ni dovoljeno. "Določila zakona o nepremičninskem posredovanju so jasna: plačilo provizije se lahko zaračuna le naročniku storitve, to je tistemu, ki prvi stopi v stik z nepremičninskim posrednikom,'' je povedal Feguš. Dodaja, da se lahko provizija zaračuna obema le oziroma da se razdeli, če se stranki v prodajni pogodbi tako dogovorita. Ta dogovor ni del pogodbe o nepremičninskem posredovanju, temveč prodajne pogodbe. Dogovor o posredovanju, ki je sklenjen s stranko, ki se je odzvala na oglas, je nična in ne ustvarja nobene zaveze za plačilo," je jasen Feguš.

Katero stranko nepremičninski posrednik sploh zastopa, prodajalca ali kupca? "Po zakonu o posredovanju z nepremičninami izhaja, da mora nepremičninski posrednik delovati tako v interesu naročnika kot tudi tretje osebe," nam je pojasnil predsednik Združenja nepremičninskih posrednikov pri GZS Boštjan Udovič. Pravi, da dejavnost nepremičninskega posredovanja ni regulirana zato, da bi ta zagotavljal nižjo ceno kupcu, ampak zato, da bi kot strokovnjak poskrbel za zaščito njegovega pravnega položaja. Dodal je, da bi bilo za Slovenijo bolj ustrezno, da bi namesto posrednika imeli zastopnika, kot ga imajo v anglosaksonskem sistemu.

Treba je počakati na majske podatke, ampak …

Visoke dosežene cene nepremičnin kažejo tudi na to, da imajo ljudje kljub visokim obrestnim meram še vedno veliko denarja. Evropska centralna banka (ECB) naj bi kljub temu na junijskem monetarnem zasedanju prvič znižala ključne obrestne mere. Guverner latvijske banke in član sveta ter razširjenega sveta ECB Mārtiņš Kazāks je na vprašanje Bloomberg Adria, ali lahko kar koli ustavi nižanje ključnih obrestnih mer, ki je napovedovano junija, previdno odgovoril, da je še vedno treba počakati na podatke o majski inflaciji.

A je glede na trenutne razmere "precej verjetno, da se bodo junija začeli prvi rezi obrestnih mer". S tem, kot pravi, bi umaknili varovalko za nekatere negativne scenarije, in sicer 25 baznih točk, ki smo jih dodali minuli september. "Ker se ti negativni scenariji niso uresničili, imamo še en razlog več za to, da junija ukrepamo," je povedal za Bloomberg Adria.

Želim vam lep preostanek vikenda.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar