Zagreb bo bolj obdavčil oddajanje nepremičnin, da zapolni proračunsko luknjo

Mesto Zagreb uvaja spremembe na področju nepremičninskega davka, ki ga bo moralo po novem plačati več kot 50.000 zavezancev. Ugotovili so namreč, da lastniki obstoječi davek plačujejo le za del nepremičnin, ki niso stalno naseljene. Po podatkih hrvaške davčne uprave bodo zavezanci za ta davek po novem vse fizične in pravne osebe, ki stanovanja, apartmaje ali hiše uporabljajo le občasno, to pa pomeni tudi oddajanje turistom, je poročal hrvaški portal Poslovni.hr.

Krpanje luknje

V blagajno mesta Zagreb se je lani na podlagi davka na počitniške nastanitve namesto več milijonov evrov steklo le 77.000 evrov. Ta davek je torej plačalo le okoli petsto ljudi, plačilu davka pa se je izognilo na tisoče ljudi, poroča Lider.

Hrvaški minister za gradbeništvo Branko Bačić je dejal, da je v Zagrebu 54.000 praznih stanovanj in da naj bi se samo na podlagi novega davka v mestni proračun letno steklo najmanj 7,5 milijona evrov. Ob dvigu davka s sedanjih dveh na pet evrov na kvadratni meter, ki ga predvidevajo zadnje spremembe zakona o lokalnih davkih, bi bila mestna blagajna lahko bogatejša za 18,9 milijona evrov na leto.

Število plačnikov te dajatve, pa tudi skupni znesek, naj bi bilo še višje, saj bi to dajatev morali plačevati tudi najemniki apartmajev, ki jih je po podatkih Turistične skupnosti mesta Zagreb registriranih okoli 2200. Po izračunih hrvaškega spletnega portala Lider bi se proračun Zagreba lahko napolnil s skoraj 20 milijoni evrov letno.

Kako pa v Sloveniji?

V Sloveniji se že več let govori o uvedbi davka na nepremičnine, za katerega pa na koncu vedno zmanjka politične volje. Marca smo poročali, da vlada namerava iti v smer progresivne obdavčitve, ki naj ne bi prizadela tistih, ki imajo le eno nepremičnino, v kateri živijo. "V veliki meri se to ne bo tikalo večine prebivalcev Slovenije. Davki naj se plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika," je takrat dejal minister za finance Klemen Boštjančič.

Davčna reforma, ki je bila predstavljena marca, in naj bi stopila v veljavo leta 2025, pa nikoli ni bila sprejeta. Tako hitro kot je bila predstavljena je tudi propadla. "Predlogi, ki so zaokrožili, niso bili politično usklajeni, zato reforme v takšni obliki ne bo," je aprila letos povedal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah se je vlada takrat pričela pripravljati na ponovno uvedbo pakta za stabilnost in rast v evroobmočju, ki ne bo več dopuščal izjem pri porabi in zadolževanju. "Denar bomo našli znotraj sistema. Ne z novimi davki, ne z obdavčitvijo nepremičnin," je takrat še dodal Golob.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar