Na četrtkovem srečanju Sveta Evropske centralne banke (ECB) se obeta vnovično višanje ključnih obrestnih mer. Decembra je ECB dvige upočasnila s 75 bazičnih točk na 50. Kot je nakazalo več centralnih bankirjev držav članic evropske monetarne unije (EMU), naj bi se obrestne mere tokrat vnovič zvišale za 50 bazičnih točk. Kaj se v času zaostrovanja monetarne politike dogaja z euriborjem?
Euribor je medbančna obrestna mera in najpomembnejša referenčna obrestna mera na evropskem denarnem trgu. Predstavlja osnovo za obrestne mere različnih finančnih produktov. Po tej obrestni meri si največje evropske banke med sabo posojajo denar.
Banke pri posojilih z obrestno mero najpogosteje uporabljajo šestmesečni in trimesečni euribor. To pomeni, da se obrestne mere spreminjajo vsakih šest oziroma tri mesece. Šestmesečni euribor je v sredo presegel tri odstotke, trimesečni pa se približuje 2,5 odstotka. Pred letom dni je bil še v negativnem območju pri –0,5 odstotka. Zgodovinski pregled razkriva, da je bil šestmesečni euribor nazadnje tako visok konec leta 2008.
Preberi še
Prva odločitev Feda in ECB letos: Višina dviga znana že vnaprej
Za trge ključno vprašanje, ali se bo zaostrovanje monetarne politike zaključilo predčasno.
31.01.2023
Ali bodo v centralnih bankah prevladali jastrebi ali golobice?
V naslednjem tednu redne seje ECB, BoE in Feda; odločitve o obrestnih merah.
29.01.2023
Vrh obrestne mere mejnega depozita ECB nad tremi odstotki?
Tako kažejo trenutne vrednosti obrestnih zamenjav, pišejo v poročilu Banke Slovenije.
25.01.2023
Klass Knot, ECB: Naslednja dva dviga naj bosta za 50 bazičnih točk
V drugi polovici leta bi lahko naredili nadaljnji korak navzdol s 50 na 25 bazičnih točk.
22.01.2023
Lagarde: Inflacija 'previsoka', ECB mora držati smer
Predsednica ECB je govorila na okrogli mizi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
19.01.2023
Napovedi analitikov in ekonomistov, ki jih zbira Bloomberg, napovedujejo zgolj gibanje trimesečnega euriborja. Ta naj bi vrh dosegel v drugem in tretjem trimesečju leta pri 2,95 odstotka. Nato naj bi se začel ponovno nižati. V tretjem trimesečju leta 2024 naj bi dosegel 2,25 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da se bo nato spet višal. Poudariti pa je treba, da napovedi postajajo vse manj natančne.
Kakšne variabilne obrestne mere plačujejo Slovenci
Variabilne obrestne mere, ki so vezane na gibanje euriborja, se v zadnji polovici leta višajo. V drugi polovici leta so se obrestne mere za novo odobrena posojila nebančnemu sektorju vidno zvišale, nekoliko višje pa so bile tudi depozitne obrestne mere, opaža Banka Slovenije (BS) v mesečnem poročilu o poslovanju bank. Slovenska gospodinjstva so pri novo sklenjenih stanovanjskih posojilih novembra dobila 3,4-odstotno variabilno obrestno mero. To je pol odstotne točke več kot pri posojilih v območju z evrom. Novi posli, sklenjeni za potrošniška posojila, so bili novembra malenkost cenejši kot v evroobmočju.