Ivan Simič o davčni reformi pri nas ter primerjava s Hrvaško in Srbijo

Davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je bil med drugim dvakrat na čelu slovenske in enkrat na čelu srbske davčne uprave, do zdaj pa je sodeloval pri štirih davčnih reformah, si veliko obeta od strateškega sveta za davke oziroma skupine za davčno reformo.

Meni, da je minister za finance Klemen Boštjančič izbral najboljšo ekipo, ki jo je lahko sestavil ta trenutek, in zaradi tega državljani polagajo veliko upanje v predloge sprememb davčnih predpisov. Obenem pa meni, da je vlada v nenavadnem položaju, saj bo težko izvedla korenito davčno reformo. In to iz več razlogov:

Prvič. "Vlada ima na mizi 1,3 milijarde evrov težak sindikalni zahtevek za povečanje mase plač v javnem sektorju. Verjetno načrtuje, da jim bo ta znesek s svojimi predlogi zagotovil strateški svet za davke. Zato z velikim upanjem pričakujem njihove predloge. Če pa ne bo tako, bo vladi ostalo zadolževanje."

Drugič. "Do rednih parlamentarnih volitev sta še dobri dve leti. Če želi vlada ‒ in upam, da ima resne namene ‒ sprejeti celovito davčno reformo, je čas neprimeren. Davčna reforma se izvaja v prvem letu po volitvah, izjemoma v drugem letu, nikakor pa ne v tretjem ali zadnjem letu. Glede na to, da smo že sredi marca in nam še niso znani orisi davčne reforme, ne verjamem, da jim bo uspelo izvesti celovito davčno reformo do konca leta. Kajti celovita davčna reforma ni le, da sprejmeš spremembe davčnih zakonov, ampak je treba sprejeti tudi spremljajoče pravilnike, uskladiti informacijski sistem in na te novosti pripraviti davčne uradnike in davkoplačevalce. To sem počel že večkrat in vem, kako gre. Imam občutek, da so se tega lotili preveč amatersko oziroma 'bo že kako'."

Tretjič. "Če bo vlada samo zviševala davke, kar smo videli v dosedanjem mandatu, bomo izgubili še več tujih vlagateljev. Bodisi ne bodo prišli bodisi bodo zapustili Slovenijo. Toda ne skrbi me samo za tuje vlagatelje, tudi slovenski vlagatelji se bodo lahko odločili, da gredo drugam, na primer na Hrvaško."

STA

Obenem se Simič čudi, da vladni predstavniki s tako lahkoto govorijo o večmilijonskih podražitvah pri infrastrukturnih projektih, kar ima širše posledice v družbi. "Skoraj vsak dan v medijih slišimo o neracionalni porabi, o sumih korupcije in drugih nepravilnostih. In ko to spremlja navaden državljan, si misli svoje in pride do sklepa in vprašanja, ali se sploh splača plačevati davke oziroma kako se jim izogniti. Kot družba smo zašli, smer pa nam daje politika, ki ne deluje najbolj transparentno."

Kako bi se lotil davčne reforme Simič?

"Spremenil bi dohodninsko lestvico. Zgornjo mejo bi vnovič postavil pri 45 odstotkih ali nižje. Splošno davčno olajšavo pa bi zvišal na najmanj sedem tisoč evrov, zdaj je pet tisoč evrov."

Prejšnja Janševa vlada je že razbremenila davčne zavezance. Najvišji razred dohodninske lestvice je zmanjšala na 45 odstotkov, sedanja vlada pa je to vrnila na prejšnjo raven, in sicer na 50 odstotkov. Na Hrvaškem je najvišja stopnja dohodnine 36 odstotkov. Res je, da se z višjo stopnjo več denarja prelije v državno blagajno, a le navidezno. Ukrep nižje davčne osnove praviloma na koncu prinese vsaj enak prihodek države, če ne celo večji. Državljani imajo več razpoložljivega dohodka, več trošijo, država posledično pobere več davka na dodano vrednost. Skratka, pri davčni lestvici manj lahko pomeni tudi več, pojasnjuje Simič.

Ob tem navede konkreten podatek v primerjavi plače dobro plačanega menedžerja v Sloveniji in Srbiji: "Pri bruto mesečni plači 30 tisoč evrov v Sloveniji prejeme neto 12.900, v Srbiji pa 26.200 evrov. Kaj bi vi izbrali, če bi bili tuji vlagatelj in vam je vseeno, ali poslujete v Sloveniji, na Hrvaškem ali v Srbiji."

Glede na to, da se že več kot desetletje razmišlja o uvedbi davka na premoženje, Simič meni, da se bo treba odločiti za tak korak, toda stopnja mora biti nizka, da ne bo prizadela državljanov. Meni, da bi bil bolj primeren 0,3-odstoten davek na celotno premoženje.

"Če predstavniki vlade s tako lahkoto govorijo, da bodo obdavčili premoženje, potem predvidevam, da vedo, kaj govorijo. Premoženje niso samo nepremičnine, ampak ga sestavlja tudi premično premoženje. Sem spadajo denar, vrednostni papirji, druge naložbe, tudi v plemenite kovine. Torej, ni pomembno, ali ima fizična oseba denar na računu ali v nepremičninah. Ne vidim logike, da bi bilo moje premoženje v obliki nepremičnin obdavčeno, preostalo premoženje, ki je ravno tako visoke vrednosti, pa ne. Zato ponavljam, da predstavniki vlade s preveliko lahkoto govorijo, da bodo obdavčili premoženje. Zavedati se morajo, kaj se vse šteje kot premoženje."

Znižal bi davek od najemnin. Ta je bil leta 2022 15-odstoten, Golobova vlada pa ga je zvišala na 25 odstotkov.

"S sedanjo 25-odstotno stopnjo v državno blagajno priteče sicer nekaj več denarja. A ta nikakor ne stimulira, da bi se fond najemnih stanovanj povečal. Še več, nekateri so se zaradi višje stopnje odločili, da stanovanje oddajajo na črno in da prihodka ne prijavijo Fursu. S tem se ne strinjam, to je napačno, ni moralno in je nedržavotvorno. Po drugi strani so ljudje, ki imajo več stanovanj, svoje nepremičnine kupili iz že obdavčenih dohodkov in so nekako spet kaznovani in je zato realen premislek, ali se jim sploh splača oddajati nepremičnino. V veliki večini primerov gre za popolnoma običajne ljudi, in ne za milijonarje, kot nekateri mislijo."

Višjo stopnjo davka na dodano vrednost bi dvignil za eno ali dve odstotni točki, na 23 oziroma 24 odstotkov.

"Pri davku na dodano vrednost gre za takojšen vpliv na večje prihodke v državni proračun. Sam osebno bi dvignil omenjeni DDV, a hkrati, kot sem že omenil, znižal dohodninsko lestvico oziroma obdavčitev z dohodnino. Oba ukrepa hkrati se mi zdita najbolj smiselna."

STA

Davek na kapitalske dobičke bi s sedanjih 25 odstotkov znižal na 20 odstotkov. Zdaj se davčna stopnja vsakih pet let zniža za pet odstotnih točk, tako da je po 15 letih fizična oseba oproščena plačila davka. Prav tako bi znižal davek od obresti in dividend s 25 na 20 odstotkov. Stopnjo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb bi z zdajšnjih 22 odstotkov znižal na 18 odstotkov.

"V Sloveniji, kjer imamo omejeno število davčnih zavezancev in državni aparat kot država z desetimi ali več milijoni prebivalcev, potrebujemo predvsem nove davčne zavezance, ne pa višjih davkov. Z novimi davčnimi zavezanci se bodo zvišali tudi davčni prihodki. Če samo pogledamo obdavčitev dobička oziroma dividend: najprej imamo 22-odstotno obdavčitev dobička pravnih oseb, ko pa si lastnik deleža v pravni osebi izplača dobiček, plača še 25-odstotno dohodnino. To pa je skupaj 41,5 odstotka. Od 100 evrov država dobi 41,50 evra, fizična oseba pa 58,50 evra. Samo za primerjavo: na Hrvaškem je obdavčitev dobička 10 odstotkov pri pravnih osebah do enega milijona prihodkov in 18 odstotkov nad tem zneskom. Ob izplačilu dobička pa se plača dohodnina po stopnji 12 odstotkov. To pomeni, če si dobiček izplača lastnik deleža v pravni osebi, ki ima do enega milijona prihodkov, plača skupaj 20,8 odstotka davkov, pri nas pa 41,5 odstotnega davka. Tako mu na Hrvaškem od 100 evrov ostane 79,20 evra, pri nas pa 58,50 evra. Dodaten komentar ni potreben."

Prispevne stopnje pri plačah ne bi spreminjal.

"Pri socialnih prispevkih, ki se obračunavajo pri plačah, ne vidim rezerve. Če se socialni prispevki znižajo in pravice iz teh zavarovanj ostanejo enake, potem se bo morala razlika pokriti iz drugih davkov, najverjetneje dohodnine. Že danes za pokrivanje te razlike iz proračuna namenijo okoli milijardo evrov. Če se prispevki znižajo in se skrčijo tudi pravice iz socialnih zavarovanj ali pa celo uvede obveznost, da bomo državljani sami doplačali neko razliko, bo to sprožilo nezadovoljstvo pri državljanih. "

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar