Zgodbe tedna: Obdavčitev in Furs, Slovenske železnice, Airbnb

Izbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.

Furs: Končna pojasnitev obdavčitve računov pri neobankah in neznanke Trade Republica

Po številnih polemikah med slovenskimi davkoplačevalci, ki so se odločili za varčevanje pri tujih finančnih ponudnikih, je finančna uprava (Furs) ta teden objavil podrobna pojasnila glede obdavčitve obresti. Pojasnili so, kako je z obdavčitvijo pri Revolutu, Interactive Brokers in Bunq.

Je pa medtem Furs po usklajevanju s finančnim ministrstvom objavila tudi pojasnila, kakšna je davčna obravnava obresti pri Trade Republic Bank od 6. do 31. decembra 2023. Pred 6. decembrom nemški fintech še ni imel polne bančne licence, zato se za vse obresti, dosežene pred tem datumom, izračuna in plača dohodnina po stopnji 25 odstotkov. Kaj pa bo z obrestmi, doseženimi na računu od 6. do 31. decembra 2023?

Bojan Žalec

 

Dušan Mes, Slovenske železnice: Večja mobilnost potnikov prinaša ekonomske koristi

Z začetkom gradnje novega potniškega centra v Ljubljani in skorajšnjim koncem gradnje drugega tira od Kopra do Divače ter nakupi novih potniških vlakov se zdi, da smo v Sloveniji priča nekakšni renesansi (dolgo zapostavljenega) železniškega prometa. A slika nikakor ni zgolj rožnata. O načrtih, izzivih in kritikah smo govorili z direktorjem Slovenskih železnic Dušanom Mesom.

Celoten intervju lahko preberete tukaj.

Depositphotos

 

Dunaj močno omejil kratkotrajni najem prek Airbnb

Avstrijska prestolnica je močno omejila oddajanje nepremičnin za kratkoročno oddajanje turistom. Po novem bo lahko lastnik svoje stanovanje v naseljih oddajal 90 dni na leto, in še to pod pogojem, da je v njem stalno prijavljen, v njem biva in ga oddaja le, ko je denimo na dopustu. Od 1. julija letos bodo namreč veljale popolnoma drugačne omejitve, kot so jih Dunajčani poznali doslej. V avstrijski prestolnici je bila možnost kratkotrajnega najema omejena že z novelo zakona leta 2021, po novem pa bo sledilo dodatno omejevanje.

Preverili smo, kako bo pri nas.

Stanovanjski sklad RS

 

Ko se nakupi z dražb zdaj prodajajo za trikrat več

Ob aktualnem primeru nakupa ministrstva za pravosodje, ki je po visoki ceni kupilo in tudi preplačalo stavbo, smo preverili, kolikšne zaslužke si obetajo lastniki s prodajo nepremičnin, kupljenih na dražbah. Našli smo zanimive primere, med drugim se je hiša v Piranu v izvršbi prodajala za 112 tisočakov, zasebno pa za 1,47 milijona evrov. Jan Bec pa za 1,3 milijona evrov prodaja pisarne, ki so bile nekdaj v lasti Electe inženiringa.

Kako so se nekatera podjetja lani izognila izgubi

Kljub napovedim o morebitni recesiji in gospodarskem ohlajanju, ki je še posebno očitno v največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, so nekatera večja slovenska podjetja poslovala v skladu z načrti. To velja tudi za energetsko intenzivna podjetja, ki so jih večji del poslovnega leta pestile visoke cene elektrike. Ne glede na to pa so nekateri pri načrtovanju letošnjega poslovanja vračunali tudi ohlajanje povpraševanja.

Preberite, kaj kažejo prve ocene o poslovanju podjetij lani.

'Roboti ne zbolevajo in so na razpolago 24 ur na dan'

Robotizacija delovnih procesov in uporaba pametnih rešitev postaja vse pogostejša tudi v slovenskih podjetjih. Slovenija se je na najnovejši lestvici World Robotic, ki jo pripravlja Mednarodna zveza za robotiko, uvrstila na 11. mesto, kar je sicer eno mesto slabše kot leto pred tem.

Na deset tisoč zaposlenih je imela Slovenija 284 implementiranih robotov v predelovalni industriji, kar je toliko kot leto pred tem. To je sicer precej manj, kot jih ima najbolj robotizirana industrija na svetu – južnokorejska, kjer imajo 1.012 robotov na deset tisoč zaposlenih.

Kdo vse se mudi v Davosu?

V ponedeljek se je v mondenem švicarskem letovišču začelo 54. letno srečanje WEF, ki v švicarskih Alpah poteka že vse od leta 1971. Nabor izzivov je vsako leto daljši, rešitev pa vse manj. Kdo je tam ‒ in kdo ne?

Bloomberg Mercury

 

Češnjo na gospodarskopolitični smetani predstavljajo imena, kot so Sam Altman, prvi mož OpenAI, Satya Nadella iz Microsofta, bankir Jamie Dimon iz JPMorgan Chasa, pa Steve Schwarzman iz družbe Blackstone, konference se prvič udeležuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je sestal z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V Švico se odpravlja tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska delegacija na čelu z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon.

Kdo in za koliko je kupil najdražjo hišo v 2023?

Najdražji vili, ki sta bili lani prodani, sta bili v lasti lihtenštajnske družbe Login Establishment Ize Sie in Sama Logina. Zamenjalo se je lastništvo znane vile Epos na Bledu. Druga vila je v Rožni dolini na Svetčevi ulici, ki je bila prodana za 3,69 milijona evrov. Obe je prevzela družba Lliebe Establishment, ki ima sedež na istem naslovu kot Login Establishment. Družba je bila ustanovljena februarja. Kot smo pisali poleti, so člani odbora enaki kot v družbi Login Establishment. V upravnem odboru družbe sta tudi Samo in Iza Sia Login.

Lastnika je zamenjala tudi kmečka hiša na Bledu, znana pod imenom hiša Pintar. Kot je poročal portal Necenzurirano, je kupec Tomaž Rotar s soprogo, ki ima v lasti zobno ordinacijo v Radovljici. Za hišo sta odštela 1,3 milijona evrov. To je precej manj oziroma okoli četrtino manj od cene, po kateri se je oglaševala na enem od mednarodnih portalov, kjer so jo prodajali za 1,7 milijona evrov.

Bloomberg Mercury

 

Rekordni dobički bank, kako pa je s pregonom bančne kriminalitete?

Slovenske banke na krilih visokih obrestnih mer že nekaj časa kujejo rekordne dobičke. Slabi časi, ko je pred desetletjem bančni sistem potreboval dokapitalizacijo, so skoraj že pozabljeni. Medtem pa se organi pregona še vedno ukvarjajo s pregonom bančne kriminalitete, ki je po mnenju tožilcev v bankah povzročila za več sto milijonov evrov škode.

Preberite, kako je z bančno kriminaliteto v Sloveniji.

Kako v 2024 sestaviti portfelji?

Dogajanje na borzi lani je bilo pestro, a sklenemo lahko z ugotovitvijo, da so se trgi dobro odrezali. Kljub boju proti visoki inflaciji in obrestnim meram so borzni indeksi po svetu dosegli dvomestne rasti, z izjemo Kitajske, kjer so nepremičninska kriza, šibko povpraševanje in trenutna deflacija povzročili 11-odstotni upad borznega indeksa CSI 300.

Oči so zdaj uprte v leto 2024, v katero vstopamo z nižjimi ravnmi inflacije. Posledično so pričakovanja finančnih strokovnjakov dokaj enotna, saj pričakujejo ohlapnejšo denarno politiko ameriške in evropske centralne banke, kar je vsekakor pozitiven signal za borzne trge. Borzne strokovnjake smo vprašali, kako sestaviti naloženi portfelj v letu 2024. Pri tem smo predpostavili, da je vlagatelj povprečno nagnjen k tveganju in investira za obdobje najmanj petih let.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar