"Ne dosegamo zahteve Evropske unije, da naj bi bila zmogljiva hitra polnilnica na vsakih 60 kilometrov avtoceste," je v intervjuju za Bloomberg Adria TV povedal Jure Gregorčič iz Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). Med drugim je opozoril tudi na to, da bi poleti lahko prišlo do večje gneče na polnilnicah za električne avtomobile.
Kako ocenjujete stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji?
Polnilna infrastruktura v Sloveniji je vsako leto boljša in je po moji oceni trenutno - če govorimo o javno dostopnih polnilnicah za uporabnike, ki se jim ne mudi - precej zadovoljiva. Imamo večji problem pri hitrih polnilnicah za uporabnike, ki potujejo skozi našo državo. Tu še nikakor ne dosegamo zahteve Evropske unije, da naj bi bila zmogljiva hitra polnilnica na vsakih 60 kilometrov avtoceste.
Kako je v sosednjih državah, v Avstriji, Italiji in Nemčiji?
Tudi tam imajo težave. Pri AMZS smo imeli vse leto na testu električni avtomobil in smo preverili, kakšno je stanje. Pred časom sem se odpravil na službeno pot iz Ljubljane v München in nazaj, pri čemer sem se odločil, da bom polnil samo na hitrih polnilnicah, ker sem želel skrajšati čas potovanja. Polnilna moč nikakor ni dosegla obljub, kar posledično pomeni, da sem potoval iz Ljubljane v München skoraj sedem ur.
Namesto običajnih štirih ali petih …
Namesto običajnih štirih ali recimo petih ur, ker se vozimo po omejitvah.
Torej tudi Avstrijci in Nemci še nimajo polnilnic na želenem nivoju?
Nimajo jih dovolj, podobno kot pri nas.
Največ Slovencev potuje poleti na Hrvaško, v Italijo. Kako je tam z omenjeno infrastrukturo?
Tako na Hrvaškem kot tudi v ostalih deželah regije se stanje popravlja, največja ovira pa je morda to, da vse njihove polnilnice še niso ustrezno kartirane v digitalnih navigacijah. Se pravi, tudi če potujemo po balkanskih deželah, se elektriko vsekakor dobi. Tukaj je velik korak naprej naredila tudi Srbija, ampak vse te polnilnice še niso ustrezno vnesene v avtomobilske zemljevide.
Lani je občasno prihajalo do gneče pred polnilnicami. Bi bilo lahko letos poleti še huje?
Zagotovo bodo ljudje nezadovoljni. Nekako smo še v fazi, ko se odpravljamo na pot z mislijo, saj električnih avtomobilov spet ni tako veliko. V soboto sem se ustavil na Teslini polnilnici v Ljubljani in tam testnega avtomobila Tesla nisem mogel priključiti na prosto vtičnico.
Vsi, ki so tam že polnili, so bili turisti?
Večinoma so bili tam tuji državljani, ki so bili na poti. Dodatna težava je bila polnilna moč. Teslina zmogljiva polnilnica običajno polni v Ljubljani s stotimi kilovati moči ali več. Takrat pa so polnilne moči drastično upadle na recimo 50 ali celo 25 kilovatov. Ob polnilnici so bila tudi gradbena dela. Nekatere polnilnice zato sploh niso bile dostopne, to so bile resne težave.
Mislite na težave z omrežjem?
Z omrežjem, seveda. In pa težave z energijo, ker moramo vedeti, da visoko zmogljivo polnjenje zahteva tudi veliko moč. Glede na slovensko omrežje bodo morali biti veliki polnilni parki zgrajeni neposredno ob velikih daljnovodih, se pravi ob prenosnem električnem omrežju in ne distribucijskem.
Dve veliki polnilni mesti se trenutno pripravljata, kje in kdaj ju lahko pričakujemo?
Po besedah Elesa naj bi eno zgradili na Gorenjskem, torej govorimo o večjih polnilnih parkih z večjim številom priključkov. Gre za okrog 40 priključkov za avtomobile in dodatnih visoko zmogljivih priključkih za polnjenje tovornih vozil. Drugi polnilni park bi bil na območju Novega mesta.
Kdaj bosta zgrajena?
Letos zagotovo še ne, verjetno v drugem letu pa že.
Težave povzročajo, kot pravijo uporabniki, različne aplikacije za polnjenje in pa rezervacije na kreditnih karticah v primeru plačila polnjenja. Bi moralo Evropska unija poenotiti sistem kot pri telefoniji, se že kaj dela na tem?
Se dela na tem. Prvi korak so naredili v Nemčiji, ko so rekli, da morajo vse nove javne polnilnice omogočati plačilo s kreditnimi karticami. Se pravi, ne glede na to, kakšno aplikacijo podpirajo, vsem morajo omogočiti plačilo s kreditno kartico, podobno, kot smo navajeni iz klasičnih bencinskih črpalk. Temu bo sledila tudi evropska direktiva.
Ali menite, da so polnilnice poslovna priložnost za klasične ponudnike, ki imajo bencinske servise, kot tudi za povsem zasebni sektor? Se izplača gradnja teh polnilnih postaj? Ali je to dejansko naloga operaterjev, kot je ELES?
Odvisno, za kakšne polnilnice gre. Trenutno imamo v Sloveniji okoli 1.300 do 1.400 javnih polnilnic. Večina teh polnilnic, če izvzamemo omenjeno energetsko družbo, je v zasebnem partnerstvu. Za ultra zmogljive polnilnice pa mora po mojem mnenju poskrbeti država. Predvsem zato, ker bodo morale biti vezane na prenosno omrežje, ker gre za zelo velike polnilne moči in takšne polnilnice ne moreš priklopiti na distribucijsko omrežje.
Morda dobi kdo idejo, da naredi aplikacijo, zbere vse polnilnice in se začnejo recimo tudi zasebne oddajati?
Seveda, pa tudi v teh velikih polnilnih parkih bo po informacijah, ki jih imamo na AMZS, poskrbljeno za konkurenčnost. Se pravi, ne bo prisoten samo en operater, ampak bo park razdeljen.
Kaj svetujete vsem tistim, ki se nameravajo na daljšo pot to poletje odpraviti z električnim avtomobilom?
Predvsem je treba vzeti v zakup, da je električnih avtomobilov dejansko vse več, da prosta vtičnica ob avtocesti ne bo samoumevna. Vsem bi svetoval, naj se pozanimajo pri izdelovalcu avtomobilov oziroma trgovcu, katere aplikacije so za njihovo vozilo najbolj primerne. Predvsem je treba pred potjo narediti nadgradnjo, ker se te ne zgodijo avtomatsko, tako da bodo imeli v navigaciji res aktualne podatke o polnilnih mestih. Verjetno bomo morali tudi spet razmišljati o potovanju kot nekoč, ko smo se vozili brez klimatskih naprav, da bo treba iti kdaj na pot tudi ponoči ali zelo zgodaj zjutraj. Nerealno je namreč pričakovati, da bo ob desetih dopoldne na katerikoli zmogljivi polnilnici ob avtocesti prosta vtičnica.
.webp){kind=icon}
