Antropolog Podjed: 'Slovenci varčujemo tako, da zapravljamo'

Jutri je črni petek ‒ praznik potrošništva. Čeprav popusti marsikateri trgovci ponujajo že teden prej. Črni petek, ki izvira iz Združenih držav Amerike, za svojega pa so ga vzeli tudi trgovci po svetu, simbolizira začetek predbožične nakupovalne mrzlice. Sledi zahvalnemu dnevu, ameriškemu prazniku, namenjenemu izražanju hvaležnosti, ki tradicionalno pade na četrti četrtek v novembru. Kot valentinovo in noč čarovnic je tudi črni petek s svojimi nizkimi cenami in norimi razprodajami kaj hitro zasedel mesto v kolektivni zavesti Slovencev.

O pojavu in razvoju črnega petka na naših tleh smo se pogovarjali z antropologom in raziskovalcem na ZRC SAZU Danom Podjedom. Ta mimogrede dodaja, da se od pojava črnega petka pri nas drži pravila, da ta dan ne kupi ničesar.

Kdaj je fenomen črnega petka prišel k nam in kako so ga ljudje sprejeli?

Črni petek je eden od novih praznikov, ki so se pojavili po slovenski osamosvojitvi leta 1991, ni pa seveda edini – tak dan je tudi valentinovo, ki se je pojavilo v enakem obdobju. Ob pojavu nismo vedeli, kaj točno početi z njim, nismo poznali nepovezanih običajev, niti nam ni bilo jasno, kako spada v slovenski kontekst.

Črni petek spremljam približno zadnjih pet do deset let in se mi zdi, da je intenzivnost vsako leto hujša. Nikoli še nisem opazil več oglasov, ki nas vabijo v svoje spletne trgovine, kakor letos.

STA

Kako se črni petek razlikuje od drugih 'potrošniških' praznikov? 

Črni petek je v svoji brutalnosti še najbolj iskren izmed vseh praznikov, ki nas čakajo v predbožični sezoni: na miklavževanje, božič in novo leto ravno tako zapravljamo tisto, kar smo čez leto prihranili. Črni petek je poseben zato, ker je vsebinsko prazen, ne praznujemo ničesar razen razpravljanje samo.

Drugi prazniki še imajo nekaj glazure in lišpa, medtem ko je črni petek prazen. Je praznik kapitalizma in dan, ko kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, si jih nakopičimo in se potem sprašujemo, kako se nam je nabralo toliko stvari, ki jih ne potrebujemo. Menim, da res ni treba, da sprejmemo vse, kar k nam pride iz tujine.

Barva tega posebnega dneva je primerna, saj se mi zdi, da se ves svet in Slovenija z njim odene v črno. Črna je primeren simbol za to, kar počnemo, saj slavimo potrošništvo v času, ko proizvajamo in mečemo stran preveč, zaradi česa pa je okoljsko breme tega planet vse večje.

Kako se je slovenska potrošna kultura spreminjala in razvila?

Za Slovence je značilno, da varčujemo tako, da zapravljamo; varčujemo z ugodnosti in kuponi. Takoj, ko vidimo kakšno akcijo, hitro zdrvimo v trgovino. Občutek imamo, da s tem, ko zapravljamo, prihranimo, kar je totalen paradoks. Slovenci smo morda malce bolj konservativni kupci, sploh kar se tiče spletnih nakupov, kjer se ljudje, predvsem starejši, ne odločajo za nakupe s kreditno kartico, ker jih skrbi, katere podatke jim bodo pobrali. Ljudje so previdni, ampak se hkrati z veseljem podajo v to – počutimo se primorani kupovati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar