Mastnak, Proteini.si: 'Inflacija reže marže, ne pa povpraševanja'

O vročem trgu športne prehrane, smo se pogovarjali s Simonom Mastnakom, direktorjem družbe Proteini.si. Družba je v lasti sklada tveganega kapitala Alfi PE. Upravljanje sklada je bilo nedavno prenešeno iz družbe Generali Investments na Alfi. "Marsikdo misli, da finančni investitorji gledamo samo skozi prizmo dobička in iščemo bližnjice do tega dobička, a organiziramo tudi akcije, ki niso vezane na poslovni uspeh," je med drugim v intervjuju dejal Mastnak, ki je tudi zagrizen rekreativni kolesar. Poleg družbe Proteini.si Mastnak vodi še tri druge družbe, ki so v lasti istega sklada. To so Eko Papir, ki je hrvaški proizvajalec papirnate embalaže, Diverto, prav tako hrvaško podjetje, ki ponuja svetovanje s področja informacijske varnosti ter Golden Tree, ki ponuja prehranska dopolnila in izdelke za nego kože. Je slednje podjetje kompatibilno s Proteini.si? Mastnak odgovarja, da gre za zelo različni podjetji in da je zelo malo prekrivanja. 

Podjetje Proteini.si raste po dvomestni stopnji, športna prehrana pa iz nišnega prehaja v množični segment. Poslovnje širijo po celi regiji Adria, razmišljajo pa tudi o lastni proizvodnji. Mastnak odgovarja tudi na dilemo, ali smo Slovenci najbolj športen narod regije Adria, pa tudi, zakaj trenutne razmere niso pisane na kožo hitrorastočim podjetjem.

Med koronavirusno epidemijo so Slovenci dobesedno planili po kolesih. Ali ste tudi na trgu športne prehrane zaznali podoben trend?

Trend rasti povpraševanja po športni prehrani je precej bolj dolgoročen, da bi nanj bistveno vplivali enkratni dogodki, kot je bila koronavirusna epidemija. Sam ga povezujem predvsem z željo po čim bolj zdravem življenju, ki je prisotno v svetu, pa seveda z željo po čim boljšem izgledu. To sta tista dolgoročna trenda, ki najbolj vplivata na vse večje povpraševanje po športni prehrani, ki pa je stalnica že vsaj desetletje, če ne več. V tem obdobju je športna prehrana kot taka - sploh če imamo v mislih fitnes segment - prešla iz nekega zelo nišnega produkta, ki so ga uporabljali bodibilderji, v praktično množični segment. Danes jo lahko najdemo ne samo v specializiranih trgovin temveč praktično povsod, tudi v trgovinah za široko potrošnjo.

Kako pa je z dobavo? Denimo na trgu z zdravili prihaja do pomanjkanje določenih učinkovin. Je podobno tudi na trgu prehranskih dopolnil in športne prehrane?

Ker sem bil v sklopu svoje kariere prisoten tudi v kakšni drugi panogi, lahko povem, da je to stalnica praktično v vseh industrijah. Ne bi rekel, da gre za pomanjkanje kakšnih surovin v športni prehrani. Še vedno čutimo posledice tega, da smo lani v devetem in desetem mesecu poslušali veliko o tem, kako bodo na evropskem trgu različne redukcije električne energije. Takrat so cene surovin, električne energije in še česa drugega zelo hitro začele rasti. Prevladala je panika, da je treba povečati zaloge, nabaviti vse, kar je možno nabaviti, da bodo polna skladišča, ko bo prišlo do teh redukcij. Ker redukcij potem ni blo, smo se srečevali s problematiko (pre)polnih skladišč, pa tudi visokih cen, ki so bile v teh zalogah.

Zdaj se mi zdi, da se vsi nekako bolj ali manj gledamo, kaj se bo zgodilo v drugi polovici leta, pri čemer je ta stopnja negotovosti precej velika. Dobavitelji se srečujejo z različnimi izzivi: nekateri imajo še vedno preveč zalog, ki so bile kupljene po previsokih cenah, spet drugi se soočajo s spremembami v raznih preferencah in navadah potrošnikov, ki so posledica inflacije.

Verjetno športna prehrana ni nekaj, kar je nujno za preživetje. Posledično je to morda ena prvih stvari, ki jo ljudje "porežejo". Kako so se spremenile cene in kakšna je cenovna občutljivost potrošnikov? 

S tem se ne bi strinjal, v bistvu je športna prehrana del življenjskega sloga. Zdi se mi, da se je naša družba prestavila v znani Maslowi hierarhiji potreb precej na drugo stran. Verjetno pa je za vse, ki so vsakodnevno v fitnesu in vsakodnevno kolesarijo ali tečejo, pomembno, koliko so se povečali drugi stroški. Posledično potem začnejo iskati načine, kako lahko ceneje pridejo do produktov, ki jih potrebujejo za vzdrževanje svojega življenjskega stila.

Glede na to, da so poslovne bilance že javno objavljene, je precej očitno, kaj se je lani zgodilo v industriji. Tudi pri nas je bila slika podobna. Lani smo prihodke pomembno povečali iz 17 na 21,4 milijone evrov, op.a), hkrati pa se je marža pomembno zmanjšala. Ne samo v relativnem smislu, temveč tudi absolutno. Z drugimi besedami povedano, prodali smo več, ostalo nam je manj. Torej nismo v tistem krogu podjetij, ki ga je vlada večkrat zlovešče imenovala "vojni dobičkarji". S tem, kar se je zgodilo, smo pravzaprav precej izgubili. Zdaj se trudimo, da bi marže skozi različne načine v letošnjem letu ponovno povečevali.

Naše osnovno vodilo je vedno bilo, da želimo kupcu zagotoviti kakovostne produkte po dostopnih cenah in to je na žalost v lanskem letu pomenilo, da smo lastne marže pomembno zniževati. Rast cen, do katere je prišlo na trgu, ni bila posledica naših višjih dobičkov. Dobavitelji so dobivali višje vhodne cene surovin, ki so se v nekaterih primerih povečale tudi za več kot sto odstotkov. Te vhodne cene so prenašali na nas. Na žalost je še kar precej tega povečanja končalo tudi pri končnem potrošniku.

Imate dobavitelje ali razmišljate tudi o lastni proizvodnji? 

Same proizvodnje v tem trenutku še nimamo, je pa to korak, o katerem precej razmišljamo. Imamo več kot tri tisoč različnih produktov v ponudbi. Pri nekaterih smo distributerji za priznane evropske znamke, pri nekaterih pa tudi za svetovne znamke. Nekatera so proizvedena tudi pod našo blagovno znamko in te razvijemo pri nas. Določimo, kakšen produkt želimo in s kakšnimi sestavinami. 

Simon Mastnak

Kakšni so trenutni izzivi, s katerimi se soočate? Se nameravate še širiti?

Kljub inflacji se ne soočamo z upadom potrošnje. Tudi v letošnjem letu dosegamo zelo zdravo rast na celem trgu. Če pogledamo od Slovenije naprej, ki ga obravnavamo kot zrel trg, smo na vseh ostalih trgih v letošnjem letu odpirali nove specializirane trgovine, med drugim smo z novim franšizerjem vstopili na makedonski trg. Na hrvaškem trgu smo imeli izjemno visoko rast v letošnjem letu skozi tako imenovan "wholesale" (prodaja v trgovinah s široko potrošnjo, op.a.). Odprli smo tudi prvo specializirano trgovino v Splitu. Sama rast je zdrava in še vedno dvomestna, bližje dvajsetim odstotkom kot desetim. To je klasično za podjetje, ki zelo hitro raste.

Na eni strani si zelo srečen, da ti to uspeva, na drugi strani pa to pomeni stalne izzive v smislu povečevanja investicij, obratnega kapitala, potrebuješ vedno večja skladišča. Rast prav tako zahteva vedno večjo kompleksnost v podjetju, kar pomeni, da tisti procesi, ki so morda ustrezno delovali pred dvemi ali tremi leti, danes niso več ustrezni in jih je potrebno dvigniti na višjo raven strukturiranosti. To pa v današnjem svetu skoraj vedno potegne za seboj določene investicije. Kot finančni investitor imamo k sreči to možnost, da lahko zagotavljamo finančna sredstva, ki bodo tako rast tudi podprla. Ne skrivamo tega, da želimo leta 2027 doseči tam nekje okoli 50 milijonov evrov prometa.

Glede na to, da ste bili direktor sklada zasebnega kapitala pri Generali Investments, imate morda stik s trgom tveganega kapitala? Kakšno je trenutno stanje? Kakšen je interes investitorjev, je mogoče čutiti ohlajanje kot v gospodarstvu?

To bi težko ocenil, saj se je moja vloga v Generalijevem skladu precej spremenila, potem ko je Alfi vstopil v upravljanje sklada GEF, kjer sem bil prej direktor. Če sem prej iskal, kupoval in upravljal podjetja, sem postal človek, ki skrbi za tri podjetja, tako da sem izgubil sam stik s trgom tveganega kapitala. Proteini.si tudi aktivno niso naprodaj v smislu, da bi aktivno iskali kupca. Znotraj podjetja je še zelo veliko potenciala, ki ga je treba unovčiti.

Proteini so tipičen primer hitro rastočega podjetja. Že po teoriji je taka naložba ob hitri rasti obrestnih mer in ob visoki inflaciji, za investitorje manj zanimiva. To rast je potrebno financirati, kar pomeni, da se je ob višjih obrestnih merah strošek financiranja dvignil iz nekje 1,5 odstotka do dva na šest odstotkov. Po drugi strani pa je treba na dobiček tega dela, ki ga opravljaš, čakati tudi do pet ali šest let. Če je v tem času obrestna mera pri enem ali dveh odstotkih, je to povsem drugačna zgodba.

Ali se je s to spremembo lastništva, se pravi prenosom s Generalija na Alfi, kaj konkretnega spremenilo za samo podjetje?

V tem trenutku absolutno nič. Je pa res, da je od tega prenosa minilo zelo malo časa. Sodelovanja je takšno, kot je bilo dogovorjeno, pogovori o konkretnih strategijah pa se bodo šele zgodili. Dogovorjeni smo, da bodo strategije ostale usmerjene v agresivno hitro rast. Mislim, da ta hitrorastoča podjetja enostavno drugače ne morejo funkcionirati. Recimo če bi na Proteini.si potegnili ročno zavoro in želeli obstati nekje na tem nivoju, kot smo danes. Precej jasno je, da bo čez pet let nekdo drug zasedel ta prostor. Trg s športno prehrano pač raste. Po mojem trdnem prepričanju bi bil to za kakršnegakoli upravljalca ali lastnika strel v koleno. Vsi naši pogovori so šli v smer, da razumejo, da podjetje pač ni takšno, da bi lahko izplačevalo visoke dividende, s katerimi bi se ustvarjal donos za vlagatelje v tem trenutku. Gre za to, da se denar enostavno investira v podjetje in potem poskuša ustvariti čim več v teh treh letih in pol. 

Glede na to, da so Proteini.si regijski igralec - kakšne so razlike med trgi? Ali smo Slovenci bolj športen narod?

No, ali smo bolj ali manj športen narod, zelo težko rečem. Prisotni smo na vseh trgih iz bivše skupne države. Severna Makedonija je bil zadnji trg, na katerem smo prisotni od letošnjega leta dalje. Imamo franšizni sistem, kar pomeni, da je v vsaki državi en franšizer, ki skrbi za razvoj tistega trga, odpira trgovine in skrbi tudi za vse ostale elemente prodaje: tako preko interneta kot tudi v trgovinah za široko potrošnjo.

Glede samih športov se zanesljivo precej razlikujemo. Torej Slovenci, deloma tudi Hrvatje, smo zelo usmerjeni v različne vzdržljivostne športe, kar ne preseneča. To je rezultat dolgoletne tradicije, imamo pa tudi vrhunske športnike, ki so uspešni v teh športih. V drugih državah je nogomet prevladujoč šport, nimajo pa morda toliko te tradicije. Manj ljudi teče ali kolesari. Bolj kot greš proti jugu, bolj ta trend drži. Tisto, kar je za nas bolj pomembno, je prehod iz nišnega segmenta v množičen segment. To smo v Sloveniji dosegli, do tega pa zdaj prihaja tudi na Hrvaškem in v Srbiji. 

Proteini.si so pepoznavni tudi z drugimi dogodki, kot je ob Dirki po Franciji dogodek "Tour de Proteini", pa tudi druge. Imajo takšne akcije marketinški potencial in se rezultati odrazijo v poslovnih izkazih?

Na eni strani to vidimo kot način vračanja našim kupcem za njihovo zvestobo, na drugi strani vidimo pa je to naše poslanstvo. Skrbimo, da se aktivni način preživljanja prostega časa vse bolj in bolj popularizira. Jasno je, da imamo poslovni interes, na drugi strani pa take akcije zanesljivo niso direktno vezane izključno in samo na poslovni interes. Če bi se vprašala, ali iz tega naredimo dober ekonomski rezultat, je odgovor zanesljivo ne. 

Bi rekli, da imate kot ljubiteljski kolesar in športnik, sanjsko službo?

Večinoma si ljudje sanjsko službo predstavljajo malo drugače, kot sedeti za računalnikom in se 14 ur na dan ukvarjati z različnimi problemi, ki v hitro rastočem podjetju vsak dan nastanejo. Trenutno sem vpleten v tri različne zgodbe in vse tri imamo zelo rad. Sanjska služba je, da se lahko ukvarjam z vsemi ljudmi, ki so aktivni, in da ustvarjamo izdelke, ki so dobri za njih. Sicer si sam v podjetju vreden popolnoma nič, vreden si toliko, kot tvoja ekipa.