Aleš Mikeln, Vzajemna: Preživimo lahko tudi brez dopolnilnega zavarovanja

Vlada ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnica Vzajemna je bila pred 24 leti ustanovljena prav s tem namenom – državljanom zagotavljati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s katerim še vedno ustvari več kot 90 odstotkov zbrane premije. O prihodnosti Vzajemne v času po prenehanju delovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zdravstveni reformi, zavarovalništvu in politiki smo govorili s predsednikom uprave Vzajemne Alešem Mikelnom.

Vas je presenetila poteza ministrstva za zdravje, ki je po napovedanem dvigu premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja šlo v ukinitev zavarovanja in začasno zamrznitev višine premije?

To sicer ni bila poteza ministrstva za zdravje, ampak je novelo zakona vložila poslanska skupina Svobode. Poteza me je presenetila in me obenem ni. V Vzajemni sem že deset let in ves ta čas opozarjamo na nevzdržnost sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vedeli smo, da bo zavarovanje slej kot prej predrago. ZZZS namreč ne plačuje celotne storitve, ampak se te skozi dopolnilno zavarovanje doplačujejo.

V letu 2013 je imel ZZZS na razpolago 2,3 milijarde evrov, danes pa 4,5 milijarde evrov. Pričakovati, da bo premija ves čas enaka, je iluzija. Trideset odstotkov od sto seveda ni enako kot trideset odstotkov od tisoč. In očitno je zavarovalnica Generali z napovedanim dvigom premije prišla do roba, ko so ugotovili, da postaja sistem nevzdržen. Je pa izračun Generalija glede potrebne višine premije zelo natančen.

Obrnili ste se na upravno sodišče, ki je vašo sodbo zavrglo. Vas je to presenetilo?

Glede na poznavanje razmišljanja naših sodišč nas ni presenetilo. Čeprav bi si želeli biti presenečeni, da bi upravno sodišče našo tožbo upoštevalo. Kajti dokazovali smo, da čeprav gre za splošni pravni akt, se ta nanaša na točno tri zavarovalnice, zato bi o njem sodišče lahko razsojalo. Upravno sodišče se je odločilo drugače in je tožbo zavrglo. Torej je naš naslednji korak ustavno sodišče.

Ste to morali narediti, da ste dobili dostop do ustavnega sodišča?

Za tožbo smo se odločili z argumentom, da moramo izkoristili vse pravne poti.

Povedali ste, da sistem ni vzdržen, na to opozarjate že leta. Se je z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja vsaj zadeva premaknila z mrtve točke?

Z ukinitvijo se zaenkrat ne spreminja kaj veliko, še naprej imamo doplačila, spreminja pa se, kdo bo ta denar za doplačila pobiral. Menim, da bodo glede tega še velike težave. Z novelo smo dobili še eno pomembno spremembo; stroške nad zneskom, zbranim s premijo, ki je sedaj omejena, bo pokril državni proračun. S tem dobivamo sistem "all you can eat". Kot v restavraciji, samo da ga imamo v zdravstvu.

Kakšna bo po novem vloga zavarovalnic, ki ste ponujale dopolnilno zavarovanje? Boste šle v trženje klasičnih zasebnih zdravstvenih zavarovanj?

Vzajemna ni samo zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Že vsa leta razvijamo in ponujamo vrsto drugih zavarovanj, seveda predvsem s področja zdravja, nezgod. Vzajemna bo nadaljevala svojo pot v zavarovalništvu v zdravstvu. Za ostale zavarovalnice težko sodim. Dopolnilno zavarovanje je zgodba, ki se je zaključila, odpira pa se priložnost za Vzajemno 2.0.

Že pred leti ste povedali, da bi želeli več vpliva na kvaliteto storitev, ki jo z doplačili sofinancirate.

Mi smo poleg tega, da je sistem nevzdržen, ves čas opozarjali tudi na položaj zavarovalnic. Naša vloga je bila neaktivna. Želeli smo si aktivne vloge, da bi bili pogajalci pri cenah, da bi lahko nadzirali izvajanje storitev, da bi lahko zahtevali kakovost teh storitev in podobno. Vendar smo ves čas naleteli na gluha ušesa. Vsi ekonomski in pravni strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti zavarovalnice aktivni igralci v sistemu. Pri nas žal ni bilo tako kljub našim nenehnim opozorilom.

Podobno je pred kratkim povedal direktor podjetja Better Tomaž Gornik, ki deluje na področju zdravstvene informatike, predvsem v tujini. Da potrebuje slovensko zdravstvo prave zasebne zavarovalnice.

S tem se strinjam. Predvsem se je treba odločiti o košarici pravic. Kaj se pokriva z javnim denarjem, kaj se pokriva iz drugih virov. Tukaj bo potreben družbeni konsenz. Ni države v svetu, ki bi lahko ves denar za zdravstveni sistem zagotovila iz javnih sredstev. 

Če želite ponuditi dodatno zavarovanje, morate najprej vedeti, kaj zagotavlja osnovno zavarovanje, katere storitve so v tako imenovani košarici.

Dodatna zavarovanja iz naše ponudbe so vse bolj iskana. Zato, ker pacienti, zavarovanci v našem zdravstvu ne dobijo tistega, kar potrebujejo. Bodisi v zahtevanem času, bodisi v zahtevani kvaliteti. Zato se obračajo na nas. Kritiki govorijo, da so naša dodatna zavarovanja namenjena privilegiranemu sloju ljudi. Ampak resnica je drugačna. Povprečni kupec naše zdravstvene police je oseba s povprečnimi ali celo podpovprečnimi prihodki. Privilegirani namreč odprejo denarnico ali dvignejo telefon in pridejo do storitve. Kupci naše police pa se zavedajo, da ko bodo potrebovali storitev v zdravstvu, jo bodo težko dobili.

Po mnenju strokovnjakinje za zdravstvena zavarovanja dr. Petre Došenović Bonča gre v tem primeru za vzporedna zavarovanja, saj krijejo storitve, ki bi jih moral zagotavljati že obvezno zdravstveno zavarovanje, pa jih očitno ne.

Jaz bi temu vseeno rekel dodatno zavarovanje. Je pa res, če bi javni sistem v praksi nudil to, kar nudi na papirju, zavarovalnice ne bi prodale ene police, ker bi bile vse potrebe izpolnjene že takrat, ko nastanejo. Ker pa temu ni tako, mi ponujamo dodatna zavarovanja.

Na položaju direktorja Vzajemne ste že dolgo, zdravstveni sistem dobro poznate. Kako vidite sedanja prizadevanja za reformo zdravstva?

Naš zdravstveni sistem je brez reforme že več kot 30 let. V vseh resnih državah se lotevajo reform na vsakih nekaj let, zagotovo pa na 10 let. Iz več razlogov, eden je staranje prebivalstva, prihajajo tudi nove medicinske tehnologije in tako naprej. Pri nas se nič ne spremeni, za zdravstveno reformo pa potrebujemo širok politični konsenz.

Predvsem bi morala politika začrtati cilj, ki si ga želi doseči, nato pa prepustiti strokovnjakom, da najdejo pot do cilja. Ta pa bi spet moral imeti konsenz znotraj politike. Očitno v zadnjih 30 letih nismo bili sposobni doseči konsenza, kaj si želimo od zdravstvenega sistema. V političnih debatah se vedno pogovarjamo o denarju. Nikoli o pacientu. Govorimo o dobičkih posameznih podjetij, ne pa o koristih za pacienta, kaj je treba ponuditi pacientu. Vendar ne moremo imeti vseobsegajoče zdravstvene košarice, ker je ta potem samo mrtva črka na papirju, ki se je ne da izvesti.

Zato je najbrž tako težko politiki določiti košarico. Ker je potrebno povedati ne le to, kaj bo v njej, ampak predvsem to, česa ne bo v njej.

Tako je. Prav zato potrebujemo politični konsenz. Ne živimo več v časih, ko je bilo načeloma vsega dovolj, v praksi pa ničesar. Nekateri smo že dovolj stari, da se teh časov še spomnimo. Zagotovo pa ne moremo imeti vsega. Bobu je treba reči bob.

Kako ocenjujete prizadevanja sedanje vladen ekipe na področju reforme zdravstva? Na oblasti so že eno leto, neke ocene bi že lahko bile mogoče.

Mi si želimo zdravstveno reformo. Želimo si celovit pristop. In trdimo, da je denarja dovolj. Vprašanje pa je, kako se troši. Želeli bi si več akcije, da se nekdo začne resno ukvarjati s potrošnjo tega denarja s tem, kaj dobimo za denar. Mislim, da bi morala biti to prioriteta. Ne pa neke takšne rokohitrske akcije.

Pravite, da prihaja Vzajemna 2.0. Vendar je Vzajemna vseeno posebnost v slovenskem prostoru, glede na njeno obliko delovanja in zgodovina nastanka. Ustanovljena je bila prav za namenom ponujanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, njeni zavarovanci pa so njeni solastniki.

Res je, Vzajemna je edina vzajemna zavarovalnica v Sloveniji. Vendar je v Evropi kar 35 odstotkov vseh zavarovalnic vzajemno organiziranih. Verjetno smo samo mi tisti, ki se čudimo taki organiziranosti. Čeprav v tujini obstaja že stoletja in dokazano dobro deluje. Zgodovina Vzajemne je relativno kratka, glede na primerjave s tujino. Nastala pa je iz dopolnilnih zavarovanj, ki jih je nekoč pobiral ZZZS.

Morda ne bi škodila osvežitev spomina; včasih smo imeli v zdravstvu participacijo. Da ta ne bi bila tako nesolidarna do bolnikov, so na ZZZS organizirali zavarovanja proti participaciji, torej proti doplačilom. In so leta in leta denar zbirali. Nato pa jim je evropska komisija jasno povedala, da če se gredo zavarovalništvo, se morajo to iti po pravilih zavarovalništva. Ne pa v obliki zavoda.

ZZZS je nato zbrani denar uporabil za ustanovitev zavarovalnice Vzajemna. ZZZS ni prispeval ničesar svojega, ampak se je ustanovila iz presežka kapitala iz zbranih zavarovanj. In tako je Vzajemna leta 1999 začela delovati. Po principu vzajemnosti poslujemo še danes. Kaj to pomeni? Ko je denarja več, se zavarovancem vrača, ko ga je manj, se zviša premija. Kot član Vzajemne si lastnik šele takrat, ko pride do prenehanja poslovanja podjetja. Enako kot pri delničarjih podjetja. Če se delničarji odločijo, da podjetje preneha delovati, se poplačajo vse obveznosti in se preostanek premoženja razdeli med lastnike, če ga še kaj ostane. Enako je v našem primeru. Če  bi prišlo do likvidacije podjetja, v kar nas lahko vladna uredba pripelje, potem se poplačajo vse obveznosti, ostalo se razdeli med člane. Vendar je vprašanje, če bi kaj ostalo.

Vi vidite prihodnost Vzajemne tudi po koncu tega sistema, ki ste ga opasali?

Absolutno. Dopolnilno zavarovanje danes je, jutri pa ga več ne bo. Mi imamo sklenjenih več kot 300.000 polic ostalih zavarovanj. To niso samo fizične osebe, ampak tudi podjetja s kolektivnimi pogodbami. Vsi pričakujejo, da nadaljujemo naše poslovanje in izpolnjujemo obveze iz teh pogodb. Kar je bistvo zavarovalništva. Ko je pogodba sklenjena, moraš obveze izpolnjevati. Za razliko od ZZZS, kjer nimamo pogodb in ne moremo na osnovi pogodbe ničesar zahtevati.

Vendar bo sprememba velika, saj več kot 90 odstotkov prihodkov sedaj ustvarite z dopolnilnim zavarovanjem. Res pa je, da vam večino dobička prinesejo dodatna zavarovanja.

Dopolnilno zavarovanje nam ustvarja izgubo. Sedaj zaradi vladne uredbe deset evrov na zavarovanca na mesec. To so ogromne številke. Zato verjamemo, upamo, da se bomo dogovorili z vlado, kako rešiti situacijo. Saj ne verjamemo, da si vlada želi likvidirati tri zavarovalnice z eno uredbo. Res, ostala zavarovanja predstavljajo približno 25 milijonov premije, verjamemo, da je to dovolj za osnovo, na katero lahko postavimo Vzajemno 2.0. Ki pa bo zagotovo bistveno drugačna.

Torej pričakujete od vlade odškodnino?

V tem trenutku ne bi govoril o odškodnini. Mi pričakujemo zgolj rešitev nastale situacije. Odškodnino na koncu dosodi sodišče. Verjamem, da bo prevladal razum in se ne bo potrebno srečevati na sodiščih in dokazovati svojega prav. Konec koncev je tudi minister za finance na zavarovalniških dnevih zagotovil, da zavarovalnice ne bodo oškodovane.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar