Razmah zavarovanj: Je dostop do specialista 'nadstandard'?

Zavarovalni produkti, ki omogočajo dostop do zdravstvenih storitev, ki so sicer vključeni v košarico storitev javnega zdravstvenega sistema preko obveznega zavarovanja, niso nadstandardna, ampak vzporedna zavarovanja. Trg teh zavarovanj hitro raste in kaže, da z javnim sistemom ne deluje dobro, pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča.

Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja dodatna ali vzporedna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji ponuja osem zavarovalnic - Generali, Triglav zdravstvena zavarovalnica, Vzajemna, Vita, Sava, Merkur, Prva osebna in Zavarovalnica Triglav.

Možno je tudi, da tovrstna zavarovanja sklepa katera od tujih zavarovalnic po principu FOS (freedom of services), saj je v Sloveniji za opravljanje poslov v zavarovalni vrsti zdravstvenih zavarovanj registriranih 323 tujih zavarovalnic, je za Bloomberg Adria odgovorila Maja Krumberger iz interesnega združenja slovenskih zavarovalnic.

Osredotočimo se na slovenske ponudnike. Pregled ponudbe zdravstvenih zavarovanj omenjenih osmih zavarovalnic pokaže, da jih večina ponuja predvsem hiter dostop do zdravnika, predvsem do specialističnega pregleda. Poleg tega pa zavarovalnice ponujajo še druge storitve, na primer plačila za zdravila, plačilo dodatnih stroškov v primeru obolenja z rakom (zdravljenje z boljšimi ali drugačnimi zdravili, kakovostnejše terapije stroškov alternativnega zdravljenja ...), zobozdravstvene storitve, operacije, posebna zavarovanja za mladino in starejše, obisk zdravnika v tujini, drugo mnenje in podobno.

"Javni zdravstveni sistem je preobremenjen, čakalne dobe so nesprejemljivo predolge, dostop do osebnega zdravnika in zdravstvenih storitev pa je otežen. Pravočasno postavljena diagnoza je ključna za začetek in potek zdravljenja, saj bistveno vpliva na kakovost zdravja zavarovanca in hitrost njegovega okrevanja, prepreči morebitne zaplete in posledice, ki bi se lahko pojavile, ter prispeva k njegovi hitrejši vrnitvi na delovno mesto in v vsakdanje življenje," so zapisali pri zavarovalnici Generali v letnem poročilu za 2022 pri poglavju o zdravstvenih zavarovanjih.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dejansko kažejo, da vse več ljudi čaka na obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu, prav tako je vse višje število (in delež) tistih, ki čakajo preko dopustne dobe. Prvega januarja 2023 je na prve preglede in na terapevtsko-diagnostične storitve čakalo 260.750 oseb, od katerih jih je 112.121 ali 43 odstotkov čakalo nad dopustno čakalno dobo.

 

 

Ali razmah zavarovalnih produktov, ki nudijo dostop do zdravstvenih storitev mimo sistema javnega zdravstva, pomeni nezaupnico le-temu? Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) menijo, da bi morala "zdravstvena politika v Sloveniji ustrezneje ločiti javno in zasebno zdravstvo ter omejiti negativni vpliv zasebnih (vzporednih) zdravstvenih zavarovanj, za katera Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da z vidika načela enakosti v dostopu niso primerna in na splošno tudi ne prispevajo k večji finančni zaščiti prebivalcev," je odgovoril Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi.

"Razrast zasebnega zdravstva" uvaja neenakost 

"Zasebno zdravstvo uvaja financiranje posameznika iz žepa, in sicer bodisi bolnika z zdravstveno težavo neposredno zasebnemu izvajalcu storitve ali zavarovanca preko zasebnega zavarovanja z vsemi omejitvami "drobnega tiska" (izključene izbrane bolezni in posegi, zavarovalna vsota...)," je zapisal Kos.

"Razrast zasebnega zdravstva" uvaja neenakost prebivalcev pri dostopu do zdravstvenega varstva, menijo pri ZZZS, zato razvite evropske države krepijo javne zdravstvene sisteme ter jih v visokem deležu, v večjem kot v Sloveniji, financirajo z javnofinančnimi viri. Po zadnjih podatkih OECD ima 17 držav EU večji delež javnih izdatkov za zdravstvo od Slovenije, navaja ZZZS.

Profesorica dr. Petra Došenović Bonča iz ljubljanske ekonomske fakultete prav tako meni, da je hitra rast vzporednih zdravstvenih zavarovanj (ki zavarujejo storitve, ki jih sicer že zagotavlja javni zdravstveni sistem preko obveznega zavarovanja), zelo slaba za javni zdravstveni sistem, saj znižuje raven enakosti v družbi in slabi sistem solidarnosti, na katerem temelji javno zdravstvo.

Po neuradnih podatkih sedaj vrednost trga približno 40 milijonov evrov

"Rast vzporednih zavarovanj kaže na slabosti javnega sistema," je povedala Došenovič Bonča. Po njenem niso problem nadstandardna zavarovanja, ki omogočajo boljše materiale ali višji standard v primeru zdravljenja, ampak tako imenovana vzporedna zavarovanja, ki omogočajo dostop do storitev, ki so že v košarici obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trg teh zavarovanj je še relativno majhen, a hitro raste, s stopnjami nad 10 odstotkov letno, je povedala  Došenović Bonča. Po neuradnih podatkih je sedaj vrednost tega trga približno 40 milijonov evrov.

Dodatna zdravstvena zavarovanja po besedah sogovornice razporedimo v štiri skupine:

1. nadomestno za tiste, ki niso upravičeni do javnega zdravstvenega sistema, na primer tujce,

2. dopolnilno, ki zavaruje stroške do plačil za storitve, ki jih sicer krije ZZZS (tega sedaj vlada ukinja, op.p.),

3. nadstandardno, ki omogoča višji standard ali plačilo storitev in materialov, ki jih obvezno zavarovanje ne krije, ter

4. vzporedno, ki zavaruje za storitve, ki jih sicer omogoča tudi javni zdravstveni sistem, a jih očino ne zagotavlja dovolj kvalitetno ali dovolj hitro.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar