Michal Maco, Corwin: Izdali bomo obveznico za nepremičninski projekt

Ponovna uporaba degradiranih območij povečuje kakovost življenja v mestih. In je "tudi ena glavnih poti k trajnosti, ker podpira tako imenovani koncept mesta na kratkih razdaljah," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija, ki razvija več velikih nepremičninskih projektov v Ljubljani. O trajnostni gradnji bodo sicer govorili tudi na konferenci ReGREEN, ki jo Bloomberg Adria organizira v Ljubljani 31. 5.

Zakaj ste se odločili za gradnjo na degradiranih območjih, je to politika podjetja in ali ima kakšne ekonomske koristi? Kako trajnostna gradnja vpliva na primer na porabo energije?

Morda bi začel z razlago tako imenovanega koncepta »brownfields« ali zapuščenih območij. V bistvu to pomeni preoblikovanje degradiranih običajno postindustrijskih območij znotraj mesta. Torej je v bistvu v nasprotju s konceptom »greenfields« oziroma z gradnjo na zelenih poljih, torej s širjenjem mesta izven meja mesta, kar je v bistvu v nasprotju z načelom trajnosti, saj pri gradnji izven mesta zavzemate dobre kmetijske in tudi zelene površine. Namesto tega podpiramo to, da raje pogledamo mesto samo, ugotovimo, katera področja v mestu imajo potencial za preoblikovanje v nekakšno boljšo funkcionalnost. Torej je njihova prvotna funkcija v bistvu že izrabljena in tako območja ponovno vključite v življenje mest.

To je splošna politika Corwina v Sloveniji in tudi v drugih državah, na Slovaškem in Češkem. Resnično si prizadevamo identificirati najboljša potencialna zemljišča v mestu, kar bo povečalo tudi kakovost splošnega življenja v mestih. In to je naša splošna politika in tudi ena glavnih poti k trajnosti, ker podpira tako imenovani koncept mesta na kratkih razdaljah, ko na razdalji 15 minut najdete vse glavne funkcije, ki jih potrebujete za življenje v mestih. Torej so v bistvu delo, stanovanje in prosti čas na kratkih razdaljah, na razdaljah, ki so dostopne peš ali s kolesom. Zato poskušamo vse naše projekte umestiti v meje mesta, degradirana območja spremeniti v nova vitalna območja, integrirani del mesta.

Kakšne so prednosti trajnostne gradnje? Kako ta vpliva na zaposlene v takšnih stavbah?

Najprej, kot ste že omenili, je to seveda tudi energetska učinkovitost in učinkovita uporaba vode. V bistvu poskušamo najprej uvesti trajnostne tehnologije. Torej viri za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje stavbe, kar pa na koncu znižuje stroške uporabnikov stavb. Torej bodisi najemnikov pisarn bodisi stanovalcev.

Kar zadeva koristi uporabe ali neposredne koristi za zdravje, te tehnologije trajnostnih zgradb povečujejo produktivnost uporabnikov in delavcev v pisarnah. Zmanjšajo raven stresa. Zvišujejo zdravstveno raven, saj v trajnostnih poslovnih stavbah poskušamo spodbujati večjo svetlobno izolativnost, torej v bistvu dnevno svetlobno izolacijo zgradb, naravno izmenjavo zraka in tudi dobro kakovost zraka, tudi s senzorji CO2 in na koncu tudi z veliko zelenja okoli stavb. Tako na primer v našem projektu Vilharia v središču Ljubljane, ki smo ga začeli graditi pred enim mesecem, na objekt postavljamo veliko zeleno streho. Prav tako okoli samega objekta umeščamo atraktivne zelene površine, ki jih nato lahko uporabljajo uporabniki objekta.

Kako visoki so stroški gradnje in vzdrževanja zelenih streh v primerjavi z navadnimi stavbami?

Človek bi pomislil, da so stroški oziroma sprememba stroškov zelo visoki. Ampak mislim, da se veliko vlagateljev preprosto boji skočiti v ta koncept. Osebno menim, da je glavni boj s stroški v fazi načrtovanja. Torej, ko načrtujete stavbo, morate pri načrtovanju zelenih streh na stavbi res upoštevati veliko dejavnikov. Odvisno tudi od tega, ali postavljate ekstenzivne ali invazivne zelene strehe. Toda na koncu vzdrževanje zelenih streh ne pomeni takšne razlike, je v bistvu to zelo preprosto vzdrževanje. In tudi strošek je v bistvu podoben strošku boljše izolacije streh. Torej na koncu to ni takšna težava, kot bi si ljudje mislili. In resnično poskušamo promovirati ta koncept zelenih streh, ker je eden od pozitivnih učinkov na mesto zmanjšanje učinka mestnega toplotnega otoka. To pomeni, da imate v najbolj vročih poletnih dneh, ko mesto obsije sonce, večinoma v mestu nezelene površine. In če pogledamo strehe, ki ustvarjajo ogromno površino mesta, prispevajo k pregrevanju celotnega mesta. Pri zelenih strehah smo opravili termodinamične meritve, razlika v najbolj vročih dneh je 24 stopinj!

Torej gre v bistvu za nekakšno klimatsko napravo mesta. Kaj pa je potrebno, da je zgradba brez ogljika?

Najprej morate biti zelo previdni v procesu načrtovanja in oblikovanja. Zato poskušamo preveriti materiale, ki jih uporabljamo za zgradbe. Poskušamo upoštevati regionalnost materialov. Torej v bistvu za njihovo nabavo in za zmanjšanje potrebe po prevozu materialov. In seveda gledamo na tehnologije zgradb ter na način in proces, kako zgradimo zgradbo. Tako se že pri načrtovanju, gradnji in uporabi objekta trudimo zmanjšati ogljični odtis na minimum. Toda prišli smo do tega, da je velik vpliv na emisije ogljika v stavbi način, kako se ljudje vozijo do stavbe, torej na primer v službo. Tako tudi tukaj upoštevamo koncept degradiranih območij, tako imenovanih »brownfields«. Zato ima postavitev poslovne stavbe v osrednje predele mesta z dobrim dostopom do prometne infrastrukture ključno vlogo pri zmanjševanju emisij ogljika.

Katere projekte poleg Vilharie razvijate v Ljubljani?

Trenutno končujemo naš prvi projekt v Ljubljani, to je stanovanjski projekt Kvartet v Šiški s skupaj 236 stanovanji. Naslednji projekt, ki ga načrtujemo, je tudi v središču mesta na Masarykovi cesti, to bo stanovanjska stolpnica. Tukaj smo v zelo zgodnjih fazah načrtovanja in izdelave projekta, vendar zelo intenzivno delamo na tem projektu in smo tudi navdušeni, da bomo spet del področja preobrazbe ob glavni železniški postaji, podobno kot je projekt Vilharia. Potem imamo projekt, naš največji projekt v Ljubljani, ki se nahaja na Šmartinski cesti. Nahaja se poleg nekdanje tovarne Kolinska. To bo majhna mestna soseska, torej mešanica stanovanjskih in pisarniških funkcij z nekaj dodatnimi trgovinami. In resnično si prizadevamo ustvariti majhno mestno četrt. Naš zadnji projekt, ki ga imamo, oziroma peti projekt v Ljubljani, se nahaja na Linhartovi cesti tik za Gospodarskim razstaviščem. In tu si tudi prizadevamo ustvariti visokokakovosten in trajnosten stanovanjski projekt. In tukaj lahko morda še omenim, da pripravljamo izdajo prednostnih zavarovanih obveznic. Torej v bistvu dajemo priložnost malim vlagateljem, da neposredno finančno sodelujejo pri tem projektu in so v bistvu del zelenega razvoja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar