Bomo v letu 2025 imeli še višje temperature od rekordnih v 2024?

Temperatura Zemlje je prvič na letni ravni presegla 1,5 °C nad predindustrijskim povprečjem v letu 2024, so sporočili UK Met Office in Copernicus Climate Service EU. Ta zgodovinski podatek potrjuje, da svet zamuja priložnost za izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma, ki poskuša omejiti segrevanje na to raven že desetletja.

Najtoplejše leto doslej

Znanstveniki so že v začetku leta 2024 opozarjali, da bo to leto najtoplejše v zgodovini. Zdaj je to potrjeno. Copernicus je zabeležil povprečno temperaturo 1,6 °C nad predindustrijskim povprečjem, medtem ko je UK Met Office objavil 1,53 °C.

Te rekordne temperature so sočasno spremljali ekstremni vremenski dogodki. V Aziji so tajfuni, kot je Gaemi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vzeli na stotine življenj, medtem ko so orkani Helene in Milton povzročili uničenje v ZDA. Zabeležene so bile poplave v Sahelu in jugovzhodni Španiji, suše v južni Italiji in Amazoniji ter požari v Čilu. Trenutno divja požar v Kaliforniji. 

Nerazložljivo pospeševanje segrevanja

Znanstveniki so zmedeni zaradi hitrosti, s katero naraščajo temperature. Sofia Menemenlis, doktorica atmosferskih znanosti na Princetonu, je za Bloomberg izjavila, da se takšna presenečenja lahko pričakujejo zaradi globalnega segrevanja. "To ni nekaj popolnoma nepričakovanega," je dejala.

Gavin Schmidt iz Nasinega Goddardovega inštituta meni, da trenutni dvig temperature ni le anomalija, temveč potencialni znak pospešenega trenda. Po njegovem mnenju znanost ponuja fizične razloge za takšno naraščanje, vendar še ni jasno, kateri so najpomembnejši.

Bloomberg

Kako vroče bo v letu 2025? Projekcije kažejo, da leto 2025 morda ne bo tako vroče kot zadnji dve leti, vendar se bo verjetno uvrstilo med pet najtoplejših let v zgodovini. Kljub medletnim nihanjem je splošni trend očiten, prav tako pa tudi vzrok: izpusti toplogrednih plinov, predvsem iz fosilnih goriv, so pisali v Washington Post.

 

Vpliv El Niña in aerosolov

Prvih pet mesecev leta 2024 je zaznamovala močna prisotnost El Niña, naravnega pojava, ki povečuje globalno segrevanje. Znanstveniki pa opozarjajo, da to ni dovolj za pojasnitev hitrosti trenutnega dviga temperatur.

Eden ključnih dejavnikov bi lahko bilo zmanjšanje žveplovih aerosolov v atmosferi. Uredbe, uvedene leta 2020, ki so zmanjšale emisije žvepla za 74 odstotkov, so pomembno prispevale k zaščiti zdravja ljudi, hkrati pa so začasno povzročile višje temperature.

Žveplovi aerosoli spodbujajo nastanek oblakov, ki odbijajo sončno svetlobo, njihovo pomanjkanje pa zmanjšuje to zaščito.

Helge Goessling z Inštituta Alfred Wegener je raziskoval nenadno segrevanje severnega Atlantika in opazil rekordno zmanjšanje vrednosti planetarnega albeda - mere za svetlobno odbojnost površine. Manj oblakov pomeni več toplote na površini, kar dodatno spodbuja segrevanje.

Kaj sledi?

Čeprav znanstveniki še vedno razpravljajo, ali gre za začasni skok ali začetek dolgoročno pospešenega segrevanja, so vse bolj zaskrbljeni, da je planet bolj občutljiv na toplogredne pline, kot so prej mislili. Zeke Hausfather iz Berkeley Eartha je poudaril, da bi pomanjkanje oblakov, ki odbijajo sončno svetlobo, če bi ga spodbujalo globalno segrevanje, lahko predstavljalo "najslabši možni scenarij".

Bloomberg

 

Čeprav diplomati in znanstveniki menijo, da Pariški sporazum ni formalno kršen, dokler temperature ne presežejo 1,5 °C za 20 let, je jasno, da se svet nevarno približuje tej točki.

"Opazujte trend," je rekel Karsten Haustein z Univerze v Leipzigu, opozarjajoč, da bi doseganje tega zgodovinskega praga imelo resne posledice za prihodnost planeta.