COP29 v senci Trumpove vrnitve: Bodo globalni podnebni cilji uresničeni?

Letošnji podnebni pogovori Združenih narodov zagotovo ne bodo lahki. Medtem ko svet brenči od napetosti zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, COP29 poteka v Azerbajdžanu, naftni državi, ki v zadnjih 30 letih pogajanj ni dosegla veliko na področju podnebnih sprememb. Glavna tema bo tisto, kar mnogi neradi omenjajo – denar – in to v času, ko se bogate države borijo z inflacijo, omejenimi proračuni in vzponom populizma.

Dodatne težave pogajanjem prinaša vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo. Trump, ki je že napovedal, da namerava znova umakniti ZDA iz pariškega sporazuma iz leta 2015, ustvarja napetost med pogajalci, tudi če se fizično ne bo udeležil vrha. Njegova retorika in politike glede podnebnih vprašanj že povzročajo zaskrbljenost med zagovorniki podnebnih ukrepov, pri čemer se mnogi sprašujejo, kako bi lahko njegova administracija vplivala na napredek, dosežen v zadnjih letih.

O posledicah, ki bi jih Trumpova vrnitev lahko imela na podnebna prizadevanja v ZDA, smo se pogovarjali z Johnom Noëlom, namestnikom direktorja Greenpeaceovega podnebnega programa v ZDA, in Luko Tomcem, vodjo podnebnih sprememb pri hrvaškem neprofitnem združenju Green Action.

Izzivi za ameriško in svetovno podnebno politiko

Noël takoj poudari, da bi lahko ponovna izvolitev Trumpa znatno spodkopala globalna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, začenši z razveljavitvijo Bidnovih predpisov, ki omejujejo emisije v ključnih sektorjih, kot sta energija in transport.

"Trumpova administracija bi lahko odpravila predpise, ki so bili ključno orožje pri zmanjševanju onesnaževanja podnebja v Združenih državah," pojasnjuje Noël. Bidnovi administrativni ukrepi so bili po njegovih besedah ​​ključnega pomena za nadzor izpustov, zlasti v sektorjih, ki so veliki onesnaževalci.

Luka Tomac dodaja, da ima vprašanje podpore ZDA mednarodnim podnebnim sporazumom dolgo zgodovino zapletenih pogajanj. "Že od Kjotskega protokola v 90. letih prejšnjega stoletja je osrednje vprašanje podnebnih pogajanj ZN, kako diplomatsko pripraviti ZDA do podpisa kakršnega koli globalnega podnebnega sporazuma," poudarja Tomac.

Pariški sporazum predstavlja določeno diplomatsko zmago, a njegovi cilji niso dovolj ambiciozni, da bi zagotovili podnebno stabilizacijo, pojasnjuje Tomac. "Ko seštejemo nacionalne cilje vseh držav podpisnic, nas pariški sporazum še vedno vodi v toplejši svet za od 3,6 do štiri stopinje Celzija, kar predstavlja konec sveta in ekosistema, kot ga poznamo danes," dodaja.

Bloomberg

 

Drugo pomembno tveganje, na katerega opozarja Noël, je povezano s Trumpovimi načrti za obsežno razširitev vrtanja nafte in plina, kar bi dodatno spodbudilo sektor fosilnih goriv.

"Trumpova administracija je že napovedala podajanje novih dovoljenj za vrtanje nafte in plina ter na splošno načrtuje, da bo vrtanje povečala," opozarja Noël. Takšna politika, dodaja, ne bi samo povečala domačih izpustov v ZDA, ampak bi vplivala tudi na globalna prizadevanja za zmanjšanje izpustov.

Razveljavitev Zakona o zniževanju inflacije in njene posledice

Med največjimi grožnjami podnebnim prizadevanjem Noël izpostavlja možnost razveljavitve zakona o zmanjševanju inflacije (znanega kot IRA), ki je bil ključnega pomena pri spodbujanju razvoja in naložb v čisto energijo. Kot pojasnjuje Noël, bi razveljavitev tega zakona povzročila precejšen umik naložb iz industrije čiste energije, saj je prav zakon o zniževanju inflacije prinesel vrsto davčnih olajšav in spodbud, ki so pritegnile velike naložbe.

Po uveljavitvi zakona je bilo napovedanih 555 novih projektov ali širitev obstoječih proizvodnih obratov, povezanih s čisto energijo, ki bi lahko ustvarili približno 160 tisoč novih delovnih mest, je pokazala analiza raziskovalnega podjetja Atlas Public Policy.

"Potem ko je Biden podpisal podnebni zakon, so podjetja objavila načrte za izgradnjo ali razširitev približno 555 proizvodnih obratov, ki bi lahko imeli koristi od davčnih olajšav in drugih spodbud IRA," pojasnjuje Noël in dodaja, da so projekti doslej pritegnili približno 153,4 milijarde dolarjev načrtovanih investicij. Tomac dodaja, da bi umik teh spodbud dodatno oslabil ZDA v svetovni tekmi za prevlado v sektorju obnovljivih virov energije.

"ZDA že zdaj zaostajajo v svetovni tekmi tehnologij, materialov in programske opreme za obnovljive vire energije," poudarja Tomac in pojasnjuje, kako bi lahko umik tovrstnih spodbud dolgoročno upočasnil prehod na čisto energijo v ZDA. Meni pa, da Trump tranzicije "ne more popolnoma ustaviti, ker se odvija na lokalni ravni. Prav tu je treba graditi odpor do fosilne industrije," dodaja.

Bloomberg

 

Noël ugotavlja, da večina teh projektov še ni začela delovati, a njihova realizacija predstavlja ključni korak k prehodu na čisto energijo. "Če se spodbude v zakonu ohranijo, bi to lahko sprožilo pravi val čiste energije z globalnim učinkom. Če pa se ti ukrepi umaknejo, se bo prehod upočasnil, kar bi lahko bilo katastrofalno glede na nujnost hitrega zmanjševanja izpustov," poudarja.

Odstop od pariškega sporazuma in globalne posledice

Veliko skrbi podnebnih strokovnjakov povzroča tudi Trumpova napoved ponovnega odstopa ZDA od pariškega sporazuma. Noël meni, da bi to spodkopalo zaupanje v ameriško vodstvo v boju proti podnebnim spremembam.

"Odstop od pariškega sporazuma s strani Trumpove administracije ne bo spodkopala verodostojnosti samega sporazuma, bo pa resno zamajala kredibilnost ameriške vlade, ki bo tako praktično prepustila upravljanje podnebne politike industriji fosilnih goriv," pojasnjuje Noël .

Tomac na drugi strani poudarja, da podnebna pogajanja desetletja niso uspela bistveno zmanjšati izpustov. "Podnebni pogajalski okvir ZN obstaja že 30 let, vendar se svetovne emisije niso zmanjšale," pravi. Poleg tega poudarja, da prisotnost fosilne industrije na pogajanjih ni regulirana, kar dodatno otežuje oblikovanje ambicioznejših ciljev. "Trumpov izstop bi lahko celo spodbudil bolj ambiciozne cilje drugih držav, ki želijo prevzeti vodilni položaj," dodaja.

Noël opozarja tudi na "vakuum moči", ki bi lahko nastal z izstopom ZDA. "Če se bodo ZDA odločile zapustiti pogajanja, bodo morale države prevzeti pobudo, kar ima lahko dolgoročne posledice za globalni boj proti podnebnim spremembam," poudarja.

Bloomberg

 

Vpliv na javno mnenje in dojemanje podnebnih sprememb

Noël izraža tudi zaskrbljenost glede vpliva, ki bi ga lahko imela Trumpova administracija na javno dojemanje podnebnih sprememb. "Vsakdo lahko vidi in občuti vpliv podnebnih sprememb okoli nas, čeprav večina ljudi nima imena za to," pravi Noël in opozarja na vse pogostejše in intenzivnejše naravne nesreče, kot so nevihte, suše in gozdni požari, ki vse bolj vplivajo vsakdanje življenje Američanov.

Tomac dodaja, da bi kombinacija Trumpovih stališč z vplivom skeptičnih posameznikov, kot je Elon Musk, lahko resno spremenila percepcijo javnosti o podnebnih vprašanjih. "Kombinacija Trumpa in Muska je nevarna," ugotavlja in dodaja, da bi lahko njuna retorika še dodatno omajala zaupanje javnosti v nujnost resnih podnebnih ukrepov. Vendar meni, da se dolgoročno ni mogoče izogniti priznavanju podnebnih sprememb, saj so njihove posledice očitne.

Noël zaključuje, da bi lahko Trumpova administracija poskušala oblikovati alternativno realnost, v kateri podnebne spremembe niso resnična grožnja. "Ne glede na to, da je mogoče manipulirati z javnim mnenjem, učinki podnebnih sprememb postajajo vse preveč očitni. Dolgoročno mislim, da ni nobenega načina, da bi ljudem v ZDA preprečili, da bi priznali podnebne spremembe ter njihove gospodarske, kulturne in družbene posledice," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar