Evropska komisija pripravlja priporočilo za znižanje energetskih davkov in omrežnin za elektriko, s katerimi želi pospešiti prehod na čiste tehnologije in hkrati ublažiti pritisk zaradi rastočih cen nafte in plina.
Bruselj naj bi 22. aprila predstavil dokument z naborom ukrepov za lajšanje posledic dražjih energentov za podjetja in gospodinjstva, pravijo viri, seznanjeni z razpravami. Dodatno negotovost na trgih je povzročilo dejansko zaprtje Hormuške ožine med vojno v Iranu, kar krepi pričakovanja, da bodo cene energije ostale visoke.
Čeprav EU ni močno odvisna od dobav z Bližnjega vzhoda, ostaja zaradi velike odvisnosti od uvoza fosilnih goriv ranljiva za globalne cenovne šoke. Evropske cene plina so v ponedeljek poskočile za 8,5 odstotka in so zdaj približno 48 odstotkov nad ravnmi pred začetkom konflikta (potem ko je Donald Trump napovedal popolno pomorsko blokado ožine). Cena nafte brent se je medtem od začetka vojne zvišala za več kot 40 odstotkov.
Cene energije so se povzpele v ospredje političnih razprav v EU, saj narašča skrb, da Evropa izgublja konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko in ZDA. Predlog komisije prihaja tik pred neformalnim srečanjem voditeljev EU, ki so Bruselj že v začetku leta pozvali k ukrepom za razbremenitev industrije zaradi visokih stroškov energije.
Možnosti komisije so pri tem precej omejene, tudi zato, ker številne države članice že uvajajo lastne rešitve, prilagojene nacionalnim razmeram. Namesto večjih posegov želi Bruselj ponuditi usklajen nabor ukrepov, ki ne bi dodatno spodbujali inflacije ali povečevali proračunskih primanjkljajev, hkrati pa bi ohranili smer zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv.
Od začetka vojne v Iranu je 22 držav članic EU sprejelo več kot 120 nepovezanih ukrepov v skupni vrednosti več kot 9 milijard evrov, kaže analiza inštituta Jacques Delors. Poleg tega so se stroški zaradi dražjega uvoza fosilnih goriv povečali še za približno 13 milijard evrov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že prejšnji mesec poudarila, da morajo biti morebitni kratkoročni ukrepi začasni in natančno usmerjeni, EU pa se mora hkrati hitro lotiti tudi globljih, strukturnih vzrokov za visoke cene energije, predvsem na področju elektrike.
Ursula von der Leyen. Foto: Simon Wohlfahrt/Bloomberg
Po navedbah virov bo komisija prihodnji teden predstavila ukrepe za izboljšanje učinkovitosti elektroenergetskega omrežja in znižanje omrežnin. Ob tem naj bi predlagala tudi razbremenitev obdavčitve elektrike, vključno z odpravo nekaterih dajatev ter ugodnejšo davčno obravnavo električne energije v primerjavi s fosilnimi gorivi.
Komisija sicer tradicionalno ne komentira osnutkov dokumentov.
Priporočila glede varčevanja z energijo in podpore čistim tehnologijam bodo nadgradila načrt iz leta 2022, pripravljen ob skokoviti rasti cen plina po zmanjšanju dobav iz Rusije. Tokrat pa po navedbah virov Bruselj ne načrtuje uvedbe ciljev za zmanjšanje porabe, kakršne so obravnavali pred nekaj leti.
Omejitev cen plina za zdaj ni na mizi. EU je sicer med krizo leta 2022 določila zgornjo mejo pri 180 evrih za megavatno uro, vendar ta nikoli ni bila aktivirana.
Dokument, ki ga bo komisija predstavila prihodnji teden, bi lahko vseboval določene usmeritve glede obdavčitve izrednih dobičkov, vendar Bruselj tega ne namerava predlagati kot skupni ukrep na ravni EU, saj so stališča držav članic precej različna, pravijo viri. Kljub temu so finančni ministri Nemčije, Italije, Španije, Avstrije in Portugalske prejšnji teden pozvali k obdavčitvi dobičkov energetskih podjetij, ki jih je spodbudila vojna.
.webp){kind=icon}
