Oči Evrope so uprte proti Baltskemu morju, kjer se v četrtek končajo vzdrževalna dela na plinovodu Severni tok, ki dovaja plin iz Rusije v Nemčijo. Mnogi evropski voditelji, med njimi nemški gospodarski minister Robert Habeck, so izrazili dvome, da bo Rusija po končanju del nadaljevala z dobavo, kar bi bil za Evropo katastrofalen scenarij. Ruski plinski velikan Gazprom naj bi sicer z dobavo nadaljeval, a bo ta ostala zmanjšana oziroma se bo zmanjšala še dodatno. Podoben signal je na obisku v Iranu dal ruski predsednik Vladimir Putin.
Negotovost glede pretoka po Severnem toku ogroža evropsko polnjenje zalog za zimo, Evropska komisija pa naj bi danes predlagala prostovoljno 15-odstotno znižanje porabe v državah članicah. Nemški trgovec s plinom Uniper, ki od države terja devet milijard evrov pomoči, je v preteklem tednu zaradi visoke cene plina v promptnem trgovanju že črpal iz skladiščenih zalog.
Ker Slovenija nima lastnih plinohramov, bi bili v primeru prekinitve ali drastičnega zmanjšanja ruske dobave odvisni od evropskih zalog in njihove solidarnostne delitve. Agencija za energijo je pred kratkim izdala zgodnje opozorilo o potencialni ogroženosti oskrbe z zemeljskim plinom, največji slovenski trgovec s plinom Geoplin, ki ima približno tričetrtinski tržni delež na veleprodajnem trgu, pa za Bloomberg Adria sporoča, da "svojim odjemalcem zagotavlja nemoteno dobavo zemeljskega plina iz razpršenih dobavnih virov".
Slovenija plin uvaža iz Avstrije, večinoma ruskega
V lanskem letu je Slovenija po podatkih Sursa porabila okrog 900 milijonov kubičnih metrov plina. Od tega je slabi dve tretjini porabila industrija, petina se je porabila v transformaciji, 14 odstotkov pa v gospodinjstvih. Slovenija zemeljski plin skoraj v celoti uvaža, večina tega uvoza – dobrih 90 odstotkov – k nam pride iz Avstrije, natančneje iz srednjeevropskega plinskega vozlišča (Central European Gas Hub – CEGH, angl.) in plinohramov v Baumgartnu. Okrog 80 odstotkov iz Avstrije uvoženega plina ima izvor v Rusiji, drugi največji dobavitelj na vozlišču je Norveška.
Pri Geoplinu v geopolitičnem obračunu na plinovodu Severni tok večje grožnje za Slovenijo ne vidijo, ker "zemeljski plin iz Ruske federacije v Slovenijo v glavni meri priteka po drugih poteh in ni neposredno odvisen od plinovoda Severni tok 1. Zaustavitev pretoka po tem plinovodu sama po sebi tako ne bi pomenila ustavitve dobav v Slovenijo." Geoplin se zanaša na diverzifikacijo virov, a poudarjajo tudi, da "se kljub redukcijam evropska skladišča polnijo, tudi cene zemeljskega plina so v zadnjih dneh malenkost padle".
Od leta 2016 dalje je Slovenija zaradi liberalizacije trgov postopno nižala obseg dolgoročnih pogodb (tj. enoletnih oziroma daljših) neposredno s proizvajalci plina v Rusiji, povečevali pa smo obseg kratkoročnih pogodb (tj. krajših od enega leta) na trgih EU, pretežno v Avstriji. V letu 2016 je bilo razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi pogodbami za plin približno 50 : 50, v letu 2020 pa so kratkoročne pogodbe predstavljale že 84 odstotkov dobave plina, navaja Agencija za energijo v poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2020.
Že v letu 2020 je agencija na podlagi tega trenda ugotavljala, da bi "v primeru pomanjkanja plina lahko prišlo do nezadostne oskrbe".
Polnjenje plinohramov
Preverili smo, kakšno je trenutno stanje plinskih zalog v Evropi in kako so se zaloge polnile v preteklih petih letih. Trenutno so zaloge plina v Evropi 65-odstotno zapolnjene, cilj Evropske komisije je 80 odstotkov do 1. novembra. V istem času smo imeli več zalog tako v letu 2019 (78 odstotkov) kot tudi leta 2020 (84 odstotkov), manj pa jih je bilo v letih 2021, 2018 in 2017 (od 52 do 58 odstotkov). Na letošnji krivulji (v rdečem) je razvidno, da je pospešek polnjenja bistveno hitrejši kot v preteklih letih.
Slovenija je ena od evropskih držav, ki nima lastnih plinohramov; pridružujejo se nam Finska, Estonija, Litva, Irska, Grčija in Ciper. Plinohrame imajo vse naše sosede; Italija ima za Nemčijo druge največje skladiščne kapacitete v Uniji (slabih 200 teravatnih ur), kažejo podatki Evropskega sveta.
Kapacitete le petih držav – Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske in Avstrije – predstavljajo dve tretjini evropskih zalog plina. Slovenija meji na dve državi s tega seznama; z obema imamo že vzpostavljeno prenosno omrežje. Z Italijo smo v času prejšnje vlade podpisali solidarnostni sporazum o dobavi plina, Italija pa izpad ruskega plina že nadomešča z uvozom utekočinjenega plina (LNG) iz Alžirije, ki je prehitela Rusijo in postala največja uvoznica plina v Italijo. Poleg tega imamo prenos vzpostavljen tudi s Hrvaško, ki ima svoj LNG-terminal na Krku.
Iz grafikona je razviden sezonski vpliv na polnjenje plinohramov. Kapacitete so na minimumu v pomladnih mesecih. Aprila leta 2018 so bile kapacitete zapolnjene le 18-odstotno, medtem ko so bile leta 2020, ko je izbruhnil koronavirus, polne več kot 50-odstotno. Letos aprila, mesec dni po izbruhu vojne v Ukrajini, so bile kapacitete plinohramov zapolnjene le 26-odstotno. Običajno se plinohrami polnijo od aprila do novembra, ko dosežejo maksimalno zapolnjenost. Najmanj so bile kapacitete zapolnjene leta 2021, le 77-odstotno, najbolj pa leta 2019, kar 98-odstotno. Ob koncu leta, torej pozimi, se zaloge začnejo prazniti.
Skrbi tudi v drugih državah regije Adria
Države na Balkanu so v različni meri odvisne predvsem od delovanja plinovoda Turški tok, ki zemeljski plin dovaja iz Rusije v Evropo prek Turčije in Bolgarije, kot poročajo naša uredništva po regiji. Najmanj izpostavljena je sosednja Hrvaška, ki po Turškem toku prejme milijardo kubičnih metrov plina. Letno ga porabijo 2,9 milijarde kubičnih metrov; tolikšna je tudi kapaciteta LNG-terminala na Krku, kjer imajo določene količine zakupljena tudi madžarska in švicarska podjetja.
Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija podobno kot mi nimata skladiščnih kapacitet, v celoti pa sta odvisni od Turškega toka, ki je v lasti Gazproma. Bosna po plinovodu prejme približno 213 milijonov kubičnih metrov plina, Makedonija pa 426 milijonov kubičnih metrov.
Srbija letno porabi okrog tri milijarde kubičnih metrov plina, 2,2 milijarde jih dobavi Turški tok. Država ima tudi plinohram, ki je v 51-odstotni lasti Gazproma. Skladiščne kapacitete Srbije so 275 milijonov kubičnih metrov plina, za dodatnih 500 milijonov kubičnih metrov so se dogovorili z Madžarsko. Skupne zaloge bi ob prekinitvi dobave po Turškem toku zadostovale za dva meseca in pol, poročajo v srbskem uredništvu Bloomberg Adria.
Slovenija je tako med državami v regiji najbolj odvisna od evropskih zalog in razpleta na plinovodu Severni tok, čeprav po mnenju Geoplina oskrba Slovenije z zemeljskim plinom vsaj za zdaj ni ogrožena. Geoplin ima "že vrsto let najete skladiščne zmogljivosti v sosednjih državah, med drugim tudi v Avstriji," a podrobnosti teh pogodb ne razkrivajo.
.webp){kind=icon}
