Po dolgotrajnih pogajanjih je nemška vlada dosegla dogovor z domačim plinskim velikanom Uniper, ki se je zaradi zmanjšane dobave plina iz Rusije znašel v finančnih težavah.
Vlada bo podjetju pomagala z odobritvijo dodatnih devetih milijard kreditne sposobnosti pri državni banki KfW in obveznimi konvertibilnimi vrednostnimi papirji v vrednosti 7,7 milijarde evrov. Skupaj paket pomoči znaša več kot štirikratnik tržne kapitalizacije podjetja; ta je zaradi letošnjega 83-odstotnega padca vrednosti pri štirih milijardah evrov.
Nemčija bo s kapitalskim vložkom 267 milijonov evrov pridobila tudi 30-odstotni delež v podjetju, kar jim daje pravico veta pri odločanju, je v petkovi izjavi sporočil Uniper. Večinski lastnik podjetja ostaja finski Fortum; njihov delež se bo zmanjšal z okrog 80 odstotkov na 56 odstotkov.
Poleg finančne injekcije dogovor Uniperju daje pravico, da od 1. oktobra dalje poviša ceno plina zaradi višjih dobavnih stroškov. To pomeni, da bodo svoje stroške lahko delno prenesli na potrošnike.
Uniper je postal prva večja korporativna žrtev evropske plinske krize, ko je v začetku meseca zaprosil vlado nemškega kanclerja Olafa Scholza za finančno pomoč. Največji nemški kupec ruskega plina se je znašel na robu bankrota, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v odziv na zahodne sankcije omejil dobavo plina v Evropo.
Zaradi velikega deleža pogodb, ki jih je imel Uniper sklenjene z ruskim Gazpromom, so bili ob prekinitvi dobave prisiljeni kupovati plin na dnevnem trgu po znatno višjih cenah. V tem času so izčrpali dve milijardi evrov dostopnih kreditov pri banki KfW in osem milijard posojil matičnega podjetja Fortum.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je potencialni bankrot Uniperja primerjal z zlomom podjetja Lehman Brothers v ZDA leta 2008, saj bi vplival na celotno nemško gospodarstvo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je ocenil, da bi v primeru popolne prekinitve dobave plina iz Rusije nemško gospodarstvo izgubilo pet odstotkov produktivnosti.
Po novici o dogovoru je Uniperjeva delnica narasla za 11 odstotkov, a kmalu izgubila kar tretjino vrednosti. Delnica Fortuma pa je v Helsinkih najprej pridobila 13 odstotkov vrednosti, a kmalu padla deset odstotkov pod izhodišče.
.webp){kind=icon}
