Po enem tednu se je cena zahodnoteksaške surove nafte (West Texas Intermediate – WTI, angl.), ki je svetovni referenčni tečaj, ponovno spustila pod sto dolarjev za 159-litrski sod. Nov izbruh covida-19 na Kitajskem, ki ob politiki ničelne tolerance pomeni tudi nova zaprtja, je še dodal k skrbem o ohlajanju svetovnega gospodarstva.
Nafta WTI je okrog poldneva po londonskem času izgubila 5,5 odstotka vrednosti in padla na raven okrog 99 dolarjev za sodček.
Medvedji trend močno vpliva na cene surovin, vse večje število okužb na Kitajskem in jutrišnji podatki o ameriški inflaciji vzbujajo skrbi o povpraševanju. K temu dodajmo še rast dolarja, zaradi katerega je nafta manj zanimiva za vlagatelje in dražja za države v razvoju.
Surova nafta beleži padce že od zgodnjega junija ob pričakovanjih, da bo stroga monetarna politika ameriške centralne banke Fed, s katero se bori proti inflaciji, državo pahnila v recesijo. Mnoge države, zlasti v Evropi, trenutno doživljajo prvo globalno energetsko krizo, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol pa opozarja, "da najhujše šele prihaja".
Napoved držav OPEC+ za leto 2023 naftnim trgom ne obeta predaha; ocenjujejo, da bo rast povpraševanja za milijon sodčkov na dan višja od povečane dobave. Da bi zapolnile vrzel, bi morale države OPEC+ znatno povečati trenutne cilje črpanja. Toda realnost je, da so zaradi pomanjkanja investicij in politične nestabilnoste že trenutne ravni črpanja za mnoge države nedosegljive. Dobavo nafte v letošnjem letu omejujejo tudi sankcije proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino.
Ta teden bo ameriški predsednik Joe Biden obiskal Savdsko Arabijo, saj ZDA verjamejo, da OPEC proizvodnjo lahko poveča. Naslednji teden se bo s podobnim namenom francoski predsednik Emmanuel Macron sestal z voditeljem Združenih arabskih emiratov, poroča Bloomberg.
Severnomorska nafta brent, prav tako svetovni referenčni tečaj, se za zdaj še drži nad gladino stotih dolarjev za 159-litrski sod; trenutno je njena cena 102 dolarja.
.webp){kind=icon}
