.webp){kind=icon}
Cene zemeljskega plina v Evropi so po rasti prejšnji teden v zadnjih treh dneh poskočile še za dobrih sedem odstotkov, saj tveganja pri dobavi povzročajo nelagodje na trgih.
Avgusta je cena plina z enomesečnim dobavnim rokom na nizozemskem vozlišču TTF (Title Transfer Facility) zrasla za 50 odstotkov. Za megavatno uro plina je treba odšteti 38,3 evra, potem ko je bila cena še konec julija pri 25 evrih.
Glavni razlog za skok je možnost stavke na štirih izvoznih terminalih utekočinjenega plina (LNG) v Avstraliji, s katerimi upravljata podjetji Chevron in Woodside Energy Group. Stavka bi vplivala na polovico avstralskega izvoza LNG oziroma na kar 10 odstotkov svetovnih zmogljivosti LNG. Evropa sicer ne uvaža veliko LNG iz Avstralije, bi pa izpad vodil številne azijske kupce v iskanje drugih dobaviteljev, kar bi povečalo tekmovanje za omejene pošiljke med dvema večjima uvoznima regijama.
Preberi še
Terminske pogodbe na cene pline poskočile za 40 odstotkov
Cilj Bruslja sicer je, da so plinohrami novembra polni do 90 odstotkov.
09.08.2023
Evropa v 2022 več plina uvozila, kot dobavila po plinovodih
Dobava po plinovodih se je zmanjšala za 35 odstotkov, uvoz pa poveča za 57 odstotkov.
27.06.2023
Po novici o stavki ob koncu prejšnjega tedna, ki je povzročila rast cen, so se v torek prva pogajanja med sindikatom in delodajalci končala brez soglasja, je poročal Bloomberg. Delavci med drugim zahtevajo višje plače in bolj varnost zaposlitev.
Poleg tega se konec avgusta obetajo vzdrževalna dela na norveških plinovodih, prek katerih Evropa uvozi največji delež plina. V ZDA, ki so od začetka vojne v Ukrajini postale glavna uvoznica LNG v Evropo, je na teksaškem terminalu v Chorpus Christi prišlo do nenačrtovanega izpada; proizvodnja na obratu je 15 odstotkov pod povprečjem, po podatkih European Gas Hub. Nazadnje so tu še napovedi visokih temperatur v južni Evropi, ki bi lahko povečale povpraševanje po plinu za hlajenje.
"V prihodnje pričakujemo bikovski trend cen plina kot posledico manjšega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, načrtovanega vzdrževanja norveških plinovodov in nadaljevanja vročinskih valov v več regijah po svetu," je v poročilu zapisal višji analitik za LNG pri Rystad Energy Zongqiang Luo.
Zaloge v evropskih plinohramih sicer še vedno ostajajo velike. V povprečju so plinohrami 90-odstotno zapolnjeni, kažejo podatki Gas Infrastructure Europe (GIE). V Aziji je trend obraten; na Japonskem se zaloge krčijo in so trenutno sedem odstotkov pod petletnim povprečjem, kar dviguje ceno plina v regiji.
"Če evropska skladišča dosežejo zmogljivost, obstaja možnost koriščenja kapacitet ukrajinskih skladišč, ki so zdaj zapolnjena le 26-odstotno," so še dejali pri Rystadu.
Od začetka vojne v Ukrajini je Evropska unija po hitrem postopku nadomeščala uvoz plina po ruskih plinovodih z uvozom LNG zlasti iz ZDA in Katarja. Toda julija letos se je evropski uvoz LNG prvič po septembru 2021, ko je Rusija pritisnila na evropske trge z omejevanjem uvoza plina po plinovodih, zmanjšal na letni ravni, piše portal European Gas Hub.
Razlog za padec uvoza LNG so nižje cene plina v Evropi, ki so posledica velikih zalog in majhnega povpraševanja, predvsem v industriji, ki se še vedno skuša pobrati po lanskoletni krizi. Nižje cene pomenijo večji razkorak med referenčno ceno v Evropi (TTF) in referenčno ceno v Aziji (JKM), zato so številni ponudniki LNG svoje pošiljke preusmerjali na azijske trge, na katerih lahko zanje iztržijo višjo ceno.
Od začetka leta se je plin v Evropi pocenil za 47 odstotkov.
