Evropska unija (EU) z današnjim dnem odpira možnost skupnih nakupov zemeljskega plina v okviru programa AggregateEU, s čimer želi preprečiti divja nihanja cen, ki smo jim bili Evropejci priča v času lanskoletne energetske krize.
AggregateEU bo predvidoma povezoval zainteresirane kupce plina s ponudniki, podjetja pa so v torek lahko prvič predložila svoje napovedi povpraševanja za naslednjih 12 mesecev od junija dalje, poroča Bloomberg. Podatki o ponudbi in povpraševanju bodo nato zbrani in analizirani, zainteresirane stranke na obeh straneh pa bodo po 17. maju lahko pregledale najboljša ujemanja in same ali s pomočjo posebnih agentov sklenile posle.
V juniju Evropska komisija pričakuje podpis prvih pogodb z dobavitelji iz Združenih držav Amerike (ZDA), z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Ruski plin oziroma podjetja, ki jih obvladuje ruska vlada, ne morejo sodelovati pri ponudbah.
EU želi izkoristiti skupno tržno moč držav članic za zagotovitev nižjih cen plina pri mednarodnih dobaviteljih, kar bo po mnenju Evropske komisije prav prišlo predvsem manjšim kupcem in celinskim državam, ki nimajo možnosti postavitve lastnih terminalov za uvoz utekočinjenega plina (LNG).
"Več kot imamo udeležencev, večje so možnosti, da bomo našli privlačne ponudbe za plin," je prejšnji teden dejal podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. "To je pravi trenutek, da v celoti izkoristimo novo orodje."
Ni še znano, ali se bodo mehanizmu priključili tudi največji kupci na celini, kot sta nemški Uniper in francoski Engie. Do sedaj naj bi se registriralo 76 podjetij.
Ujeli premalo vetra
EU skuša odcepitev od uvoza ruskega plina po invaziji na Ukrajino povezati s podnebnimi cilji, ki vključujejo prehod na obnovljive vire energije. Ena ključnih alternativ je vetrna energija, toda povečevanje kapacitet na tem področju ne dosega načrtov.
Evropski politični voditelji so se včeraj zbrali v Belgiji, kjer so govorili o potencialu Severnega morja za pospešitev proizvodnje vetrne energije do leta 2030, toda pomanjkanje investicij oddaljuje ta cilj.
"Skrbi me, da se ne premikamo dovolj hitro," je v intervjuju za Bloomberg dejal Rasmus Errboe, vodja za Evropo pri največjem regionalnem proizvajalcu vetrne energije Orsted. "Ciljev za 2030 ne bomo dosegli."
Kot napovedujejo analitiki pri BloombergNEF, bo pet držav okrog Severnega morja – Belgija, Nemčija, Nizozemska, Danska in Združeno kraljestvo – do konca desetletja doseglo proizvodno kapaciteto 88 gigavatov, kar je tri četrtine zastavljenih ciljev, še piše Bloomberg.
.webp){kind=icon}
