Parizu grozi hladnejša zima kot Berlinu

V času energetske krize v Evropi naslovnice polni predvsem Nemčija s svojo odvisnostjo od ruskega plina. Toda vsaj tako pomembni kot zmanjšan pretok plina po plinovodu Severni tok 1 sta zmanjšana proizvodnja elektrike in v nebo rastoča cena elektrike v Franciji. Možno je celo, da bo Pariz v zimskem času prej doživel izpade elektrike kot Berlin, piše Bloombergov kolumnist za surovinske trge Javier Blas.

Francija okrog 70 odstotkov elektrike proizvede v jedrskih elektrarnah; v letu 2021 je ta delež znašal 360 teravatnih ur. Na drugem mestu so obnovljivi viri, zlasti hidroelektrarne, nato sledijo zemeljski plin in drugi ogljični viri. Toda od 57 jedrskih reaktorjev, s katerimi upravlja državno komunalno podjetje Electricity de France (EDF), jih trenutno obratuje le 26, več kot polovica pa je zaradi odkritih počenih cevi sredi izrednih vzdrževalnih del. Ti reaktorji sedaj generirajo najnižje količine elektrike v zadnjih 30 letih.

Padec produktivnosti v jedrskih elektrarnah Francija nadomešča s povečanjem proizvodnje v plinskih elektrarnah, manj zanesljivih vetrnih elektrarnah in hidroelektrarnah, nenazadnje tudi s povečanjem uvoza elektrike. Zaradi tega raste cena elektrike v veleprodaji po celi Evropi, cene za enoletno terminsko pogodbo v Franciji pa so skoraj tisoč odstotkov nad desetletnim povprečjem. Ta teden je cena enoletne pogodbe za osnovno obremenitev (base load, angl.) dosegla rekord pri 507 evrih na megavatno uro.

Pozimi bo cena še višja

Sredi poletja, ko Francija porabi okrog 45 gigavatov elektrike na uro, visoka cena še ni kritična. Pozimi pa se poraba poveča na od 80 do 90 gigavatov na uro in prehiti tudi sicer večje nemško gospodarstvo, saj se francoska gospodinjstva bolj kot nemška zanašajo na elektriko za ogrevanje in toplo vodo.

EDF obljublja, da bodo do zime reaktorji obratovali. A že v aprilu je operater električnega omrežja sredi hladnejšega obdobja razglasil oranžni alarm in odjemalce pozval k varčevanju s porabo. Pozimi bi pozivi k varčevanju in alarmi kaj lahko postali bolj pogosti. Ključne bodo tudi temperature: Vsaka stopinja pod povprečjem poveča porabo za 2,5 gigavata na uro, piše Bloomberg.

Decembrske pogodbe za elektriko pri osnovni obremenitvi že trgujejo nad tisoč evri za megavatno uro, kar je dvakrat višja cena kot v Nemčiji, medtem ko se pri najvišji obremenitvi (peak load, angl.) megavatna ura prodaja za dobrih dva tisoč evrov. Vlagatelji pričakujejo, da bodo decembrske cene na uro večkrat presegle mejo štiri tisoč evrov. Trgi skušajo vnaprej zmanjšati povpraševanje, da bi se izognili zimskim izpadom, predvsem pri bolj intenzivnih porabnicah, npr. livarnah.

Bloomberg

Francoski predsednik Emmanuel Macron je že napovedal nacionalizacijo EDF za deset milijard evrov do septembra, kar bo državni delež v podjetju povečalo s 85 na sto odstotkov. Gospodinjstva za zdaj pred visokimi cenami varuje vladna uredba o omejitvi cen za zaščitene odjemalce, kakršno je uvedla tudi slovenska vlada, medtem ko so podjetja rastočim cenam v celoti izpostavljena.

EDF je v prvi polovici leta zabeležil 1,3 milijarde evrov čiste izgube, v istem obdobju lani so imeli 3,7 milijarde evrov dobička. Visoke cene elektrike so jim sicer prinesle 1,75 milijarde evrov prihodkov iz trgovanja, a so zaradi vladne omejitve maloprodajnih cen izgubili okrog deset milijard, zaradi manjše proizvodnje v jedrskih elektrarnah pa 24 milijard evrov. Izvršni direktor EDF-a Jean-Bernard Levy je včeraj ob objavi poslovnih rezultatov povedal, da si proizvodnja ne bo opomogla niti v letu 2023.

Večji uvoz angleške elektrike, španskega plina

Težave Francije se poznajo tudi izven meja države, med drugim v Združenem kraljestvu. EDF, ki je zaradi visokega deleža jedrske energije pri proizvodnji elektrike slovel kot poceni izvoznik elektrike, v zadnjih letih za doseganje dnevnega povpraševanja vse pogosteje kupuje elektriko v tujini. V začetku julija, ko je povpraševanje sicer nizko, so na britanskega omrežnega operaterja naslovili izredno prošnjo za dobavo dodatne elektrike.

V preteklih letih je EDF elektriko uvažal na neto ravni le nekaj dni na leto. V zadnjih dveh letih pa se vse bolj zanaša na uvoz: Lani so na neto ravni elektriko uvažali 78 dni v letu, v prvi polovici letošnjega leta je bilo teh dni že rekordnih 102.

Ena od možnosti je tudi povečanje uvoza zemeljskega plina, ki je v letu 2021 predstavljal le šest odstotkov proizvodnje elektrike v Franciji. Sosednja Španija bi lahko povečala izvoz po plinovodih za do 42 odstotkov v roku dveh mesecev, je v intervjuju povedala španska ministrica za okoljski prehod Teresa Ribera. Povečanje bi pomenilo dodatne od dva do tri milijarde kubičnih metrov plina, kar bi predstavljalo pet odstotkov francoske letne porabe tega energenta.

Dva plinovoda med Španijo in Francijo v zadnjih dneh delujeta pri polni zmogljivosti, medtem ko sta v preteklosti dosegala od 20 do 30 odstotkov zmogljivosti, je še povedala ministrica. Španija je s preostalo Evropo slabo povezana po plinovodih, prav zato pa imajo veliko uvoznih terminalov za utekočinjen zemeljski plin (LNG), ki prispe po morju.

Plinska infrastruktura otežuje evropski prehod z ruskega plina na LNG, saj terminali v Zahodni Evropi in Španiji nimajo zadostnih povezav s celinskimi državami. Španija ima na svojem ozemlju po podatkih državnega plinskega podjetja Enagas skoraj dve petini vseh zahodnoevropskih terminalov. Zaradi energetske krize Španija razmišlja tudi o gradnji podvodnega plinovoda do Italije, trenutno pa dobavljajo LNG iz Barcelone v Livorno s pomočjo manjših tankerjev.

Evropo pozimi čaka popolna nevihta visokih cen energije in varčevanja s porabo. Vprašanje je, v kateri prestolnici bodo prej ugasnile luči.