V ponedeljek bo prepovedano kupovati rusko surovo nafto, če bo cena višja od 60 dolarjev za sodček, poroča Bloomberg, ki se ob tem sklicuje na neimenovane vire, saj predlog še ni uradno potrjen. Za kapico na rusko nafto so se dogovorile članice Evropske unije (EU), s čimer želijo skupaj z Združenimi državami Amerike (ZDA), Japonsko, Kanado in Združenim kraljestvom drastično zmanjšati prihodke Rusije od prodaje nafte.
Sprva so želeli popolnoma prepovedati uvoz ruske nafte, potem pa so se zaradi skrbi, da bi popolna prepoved uvoza ruske nafte povzročila skokovit porast cen surove nafte, dogovorili za cenovno kapico. Ta sicer velja samo za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem.
V skladu s tem ukrepom bo prevoz nafte, vključno z zagotavljanjem storitev za prevoz, zavarovanjem in finančnimi storitvami, prepovedan, če bi bila nafta prodana nad določenim cenovnim pragom. O višini praga se še usklajujejo, dogovora še ni. "Nova raven, o kateri se razpravlja, je zdaj 60 dolarjev za sod, vendar se pogovori nadaljujejo," je dejal diplomat EU, ki ga citira Reuters.
Preberi še
Savdski energetski minister: OPEC+ bo previden pri proizvodnji nafte
Na srečanju 4. decembra združenje izvoznic nafte ponovno odloča o ravni proizvodnje.
11.11.2022
Predlog višje cenovne kapice na rusko nafto zbil ceno črnega zlata
EU želi omejiti ceno ruske nafte pri 65 do 70 dolarjih za sodček, višje od prvotnih načrtov.
24.11.2022
Kitajske borze z rastjo ob umirjanju kovidnih protestov, nafta dražja
Upadli so glavni indeksi na Japonskem; Nikkei 225 je izgubil 0,48 odstotka.
29.11.2022
Trenutna tržna cena pri 50 dolarjih za sod
Višino cenovne kapice mora soglasno potrditi vseh 27 članic EU. Ta ukrep naj bi drastično zmanjšal ruske prihodke od nafte, hkrati pa pripomogel k stabilizaciji svetovnih cen energije. Skupina G7 je prejšnji teden predlagala omejitev cene ruske nafte na od 65 do 70 dolarjev za sod, Poljska, Litva in Estonija pa tega predloga niso potrdile, saj da so tržne cene nižje, zato bi bila takšna omejitev neučinkovita.
Tudi cenovna kapica v višini 60 dolarjev za sod bi bila še vedno višja od cene, ki jo trenutno dosega ruska nafta. Po podatkih Argus Media, enega vodilnih podjetij za določanje cen na trgu, je cena nafte urals ta mesec upadla na 50 dolarjev za sod v ključnih izvoznih terminalih države v Baltskem in Črnem morju.
Višina cenovne kapice mora biti tudi dovolj privlačna tudi za Kremelj. Ta bi namreč lahko, če bo zgornja meja postavljena prenizko, uresničil grožnjo, da bodo v Rusiji ustavili proizvodnjo nafte, kar bi močno povišalo cene na svetovnem trgu. Iz Moskve so namreč prišla jasna opozorila, da je uvedba zgornje meje cen nekonkurenčna in da svoje nafte ne bodo prodajali državam, ki bodo uvedle cenovno kapico.
Evropske države preučujejo tudi možnost uvedbe mehanizma, ki bi omogočil redne revizije cenovne kapice vsaka dva meseca od sredine januarja 2023 dalje, poroča Bloomberg. Poljska in baltske države so vzporedno zahtevale odločnejši napredek pri novem svežnju sankcij EU; več naj bi bilo znanega v naslednjih nekaj dneh.
Kitajska in Indija največja kupca ruske nafte
Države G-7 hkrati upajo, da bosta omejitev cen ruske nafte podprli tudi Kitajska in Indija. Obe državi sta po moskovski invaziji na Ukrajino povečali nakupe ruske nafte, saj sta izkoristili nižje cene. "Kitajska in Indija sta ključni, saj kupujeta večino ruske nafte," je za CNBC povedal Jacob Kirkegaard, višji sodelavec inštituta za mednarodno ekonomijo Peterson.
Indijski minister za nafto Shri Hardeep S Puri je septembra za CNBC povedal, da ima "moralno dolžnost" do potrošnikov v svoji državi. "Nafto bomo kupovali iz Rusije, kupovali bomo od kjer koli," je dejal. Zato se povečujejo dvomi o realnem vplivu cenovne kapice na ruske prihodke.
.webp){kind=icon}
